Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti最新文献_第5页

Občutljivi osebni podatki v gradivu arhivov, knjižnic in muzejev ter v podatkih o njem

Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti Pub Date : 2019-11-14 DOI: 10.55741/knj.63.3.13773

Aida Škoro Babić, Branka Kerec Prekoršek, Miha Špiček, Alenka Šauperl

{"title":"Občutljivi osebni podatki v gradivu arhivov, knjižnic in muzejev ter v podatkih o njem","authors":"Aida Škoro Babić, Branka Kerec Prekoršek, Miha Špiček, Alenka Šauperl","doi":"10.55741/knj.63.3.13773","DOIUrl":"https://doi.org/10.55741/knj.63.3.13773","url":null,"abstract":"Namen: Uredba o varstvu osebnih podatkov je maja 2018 povzročila predvsem ukvarjanje s podatki o uporabnikih arhivov, knjižnic in muzejev. V teh ustanovah pa razpolagamo z osebnimi podatki in z občutljivimi osebnimi podatki, ki pa se ne tičejo naših uporabnikov, temveč se nahajajo v gradivu. Ti podatki so v arhivih varovani z Zakonom o varovanju dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih, v knjižnicah in muzejih pa z Zakonom o varstvu podatkov, kar pomeni velik razkorak v dostopnosti podatkov javnosti. Zato je naš namen proučiti položaj ter opozoriti na težave in razlike.Metodologija/pristop: Proučili smo ravnanje s to vrsto podatkov v vseh treh vrstah ustanov v Sloveniji.Rezultati: Na primeru zapuščin smo predstavili problematiko predpisov in raznolikost praktičnih rešitev. Zaradi različnega namena arhivov, knjižnic in muzejev ter razlik v predpisih, ki jih zavezujejo, je dostopnost istovrstnega gradiva v njih različna.Omejitve raziskave: Opravili smo teoretični pregled in predstavili izkušnje.Izvirnost/uporabnost raziskave: Predstavljamo prvo primerjalno raziskavo o problematiki občutljivih osebnih podatkov v slovenskih arhivih, knjižnicah in muzejih.","PeriodicalId":387656,"journal":{"name":"Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti","volume":"1 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2019-11-14","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"133015177","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

引用次数: 0

Normativna kontrola imen oseb, družin in korporativnih teles v knjižnicah in arhivih

Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti Pub Date : 2019-11-14 DOI: 10.55741/knj.63.3.13775

Veronika Mikulin Mervič

{"title":"Normativna kontrola imen oseb, družin in korporativnih teles v knjižnicah in arhivih","authors":"Veronika Mikulin Mervič","doi":"10.55741/knj.63.3.13775","DOIUrl":"https://doi.org/10.55741/knj.63.3.13775","url":null,"abstract":"Namen: Knjižničarska in arhivska stroka sta sodelovali pri izdelavi standardov za opis gradiva, ki jih pri ustvarjanju zapisov upoštevata, vendar pa na nacionalni ravni oblikujeta popise gradiva in ustvarjalcev oziroma avtorjev neodvisno druga od druge. Na tak način se napori popisovanja v veliko primerih podvajajo. Radi bi ugotovili, ali knjižnice in arhivi popisujejo osebna in korporativna imena na podoben način.Metodologija/pristop: Primerjali smo ustvarjalce z območja severne Primorske, ki jih pokrivata Goriška knjižnica Franceta Bevka ter Pokrajinski arhiv v Novi Gorici. Vzorec je obsegal 10 primerov osebnih imen ter 16 primerov korporativnih imen iz normativne baze imen CONOR ter arhivske podatkovne zbirke SIRAnet, ki so se pojavili v obeh ustanovah.Rezultati: Ugotovili smo, da se podatki v zapisih v glavnem pokrivajo, vsaka stroka pa daje poudarek različnim podatkom. Pri arhivskih normativnih zapisih je poudarek na kontekstu (historiatu ustvarjalca, njegovi administrativni strukturi, času delovanja), pri knjižničarskih normativnih zapisih pa na variantah imena.Omejitve raziskave: Vzorec je razmeroma majhen, saj se v arhivu in knjižnici normativna kontrola izvaja različno in je v normativnih datotekah le malo zapisov za iste osebe in korporativna telesa. Poleg tega normativna podatkovna baza CONOR leta 2017 še ni vsebovala veliko imen korporativnih teles.Izvirnost/uporabnost raziskave: Oblikovali smo predlog za spletni portal, ki bi združeval tako splošne podatke o osebi oziroma korporaciji kot tudi normativne zapise iz obeh normativnih baz. Vključene bi bile tudi povezave na sorodne osebe in korporacije ter lokacije arhivov in knjižnic, kjer se gradivo nahaja.","PeriodicalId":387656,"journal":{"name":"Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti","volume":"133 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2019-11-14","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"122922728","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

引用次数: 1

Fotografije v arhivih, knjižnicah in muzejih

Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti Pub Date : 2019-11-14 DOI: 10.55741/knj.63.3.13774

Branka Kerec Prekoršek, Zdenka Semlič Rajh, Miha Špiček, Alenka Šauperl

{"title":"Fotografije v arhivih, knjižnicah in muzejih","authors":"Branka Kerec Prekoršek, Zdenka Semlič Rajh, Miha Špiček, Alenka Šauperl","doi":"10.55741/knj.63.3.13774","DOIUrl":"https://doi.org/10.55741/knj.63.3.13774","url":null,"abstract":"Namen: V arhivih, knjižnicah in muzejih (AKM) fotografije navadno ne pomenijo poglavitne vrste gradiva, a jih zbirajo vse tri vrste ustanov. Ker vsaka od njih zaradi značilnosti svojega poslanstva deluje po svojih načelih in mednarodnih standardih, se opisi tovrstnega gradiva lahko razlikujejo, kar posledično lahko ovira uporabo. Zato smo proučili podobnosti in razlike v opisu, da bi lahko predlagali skupne smernice.Metodologija/pristop: Na enem samem primeru fotografije iz obdobja prve svetovne vojne, ki bi se lahko nahajala v AKM, je pa shranjena v zbirki Univerzitetne knjižnice Maribor, prikazujemo opis v sistemih COBISS (knjižnice), scopeArchiv (arhivi) in Galis (muzeji) in v standardnih formatih ISBD(NBM) in COMARC (knjižnice), ISAD(G) in ISAAR(CPF) (arhivi) ter Spectrum 5.0 in Object ID (muzeji), ki jih omenjene ustanove uporabljajo.Rezultati: Za identifikacijo nujni podatki se v veliki meri ujemajo. Naslov fotografije prepišemo ali oblikujemo sami. Ime fotografa je v vseh treh sistemih mogoče nadzorovati. Sodobna krajevna imena so vpisana na standardni način. Staro poimenovanje lahko povzroča težave. Zapis časa ni nujno enoten niti v isti ustanovi. Motiva na fotografiji ni mogoče poenotiti, saj se lahko vsaka ustanova osredotoča na drugačen vidik. Lokacijski podatki pričajo o shrambi fotografije v ustanovi in so razmeroma skladni. Vprašanje o mestu digitalizirane različice pa je ostalo neodgovorjeno. Omejitve raziskave: Ustvarili smo hipotetični, idealni opis ene same fotografije v treh sistemih.Izvirnost/uporabnost raziskave: Opravili smo podrobno primerjavo opisa ene fotografije, ki bi lahko bila v vseh slovenskih AKM opisana v treh različnih sistemih enako. Opise so prispevali izkušeni praktiki iz AKM.","PeriodicalId":387656,"journal":{"name":"Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti","volume":"8 3 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2019-11-14","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"129572795","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

引用次数: 0

Collaborating communities revisited 重新审视合作社区

Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti Pub Date : 2019-11-14 DOI: 10.55741/knj.63.3.13777

G. Dunsire

{"title":"Collaborating communities revisited","authors":"G. Dunsire","doi":"10.55741/knj.63.3.13777","DOIUrl":"https://doi.org/10.55741/knj.63.3.13777","url":null,"abstract":"Purpose: This article follows up “Collaborating communities: the RDA experience and its implications for common information environments”, published in 2007 in the proceedings of the 11th seminar on Archives, Libraries, Museums held in Poreč, Croatia. That paper was written before the publication of RDA: Resource Description and Access, the successor to the Anglo-American Cataloguing Rules (AACR). The article outlines what has happened since, with a focus on the development of RDA in collaboration with related standards groups.Methodology/approach: This is a chronological review of the development of documents, which lead to the publication of RDA. Cooperation and harmonization of description of information objects among different concerned communities is also presented.Research limitations: The thorough review of RDA and related documents covers the period from 2008 to 2018.Originality/Practical implications: The strategic development of RDA is dependent on continuing collaboration with international communities, cultural heritage communities, and linked data communities. All of these communities have a strong interest in linked open data and the Semantic Web, and RDA has played a significant role in initiating and stimulating collaborative development of library and cultural heritage metadata in RDF format.","PeriodicalId":387656,"journal":{"name":"Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti","volume":"186 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2019-11-14","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"121987805","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

引用次数: 1

Arhivi, knjižnice, muzeji

Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti Pub Date : 2019-11-10 DOI: 10.55741/knj.63.3.13778

Alenka Šauperl

引用次数: 1

Što su donijeli novi pristupi knjižničnoj arhitekturi u 21. stoljeću?

Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti Pub Date : 2019-10-10 DOI: 10.55741/knj.63.1-2.13794

T. Aparac-Jelušić, Sanjica Faletar Tanacković

引用次数: 0

Šolska knjižnica kot prostor za razvijanje socialnih veščin

Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti Pub Date : 2019-10-01 DOI: 10.55741/knj.63.1-2.13787

Savina Zwitter, Sabina Usenik

引用次数: 0

Načrtovanje knjižnic v smeri kakovostnega dela in izboljšane uporabniške izkušnje

Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti Pub Date : 2019-10-01 DOI: 10.55741/knj.63.1-2.13792

Mateja Dovjak, Teja Koler Povh, Roman Kunič

{"title":"Načrtovanje knjižnic v smeri kakovostnega dela in izboljšane uporabniške izkušnje","authors":"Mateja Dovjak, Teja Koler Povh, Roman Kunič","doi":"10.55741/knj.63.1-2.13792","DOIUrl":"https://doi.org/10.55741/knj.63.1-2.13792","url":null,"abstract":"IzvlečekNamen: Gradnja knjižnic obsega fazo projektiranja, fazo gradbenih dovoljenj in fazo gradnje. Knjižnična stavba mora izpolnjevati osnovne zahteve, ki veljajo za gradbene objekte na splošno in specifične zahteve glede na namen, vrsto, velikost, zmogljivost, predvidene vplive in druge značilnosti stavbe. Nabor literature o načrtovanju knjižničnih stavb v Sloveniji je skop. Načrtovanje stavb in sistemov ne sledi trenutnemu trendu rabe knjižnic, kar se pogosto odraža v slabi kakovosti notranjega okolja. Namen članka je izdelava morfologije načrtovanja knjižničnih stavb, katerih namen ni le v hramba in izposoja knjižničnega gradiva, temveč tudi omogočanje raznolikih aktivnosti uporabnikov.Metodologija/pristop: Izveden je sistematični pregled literature o načrtovanju knjižničnih stavb, zakonskih zahtev in priporočil za kakovostno notranje okolje knjižnic v slovenskem prostoru. Izdelana je bila nadgradnja metode inženirskega načrtovanja po Morris Asimow, glede na specifike knjižnične stavbe, njenih uporabnikov in gradiva.Rezultati: Izdelani postopek načrtovanja poteka v šestih fazah: 1. Določitev namembnosti; 2. Geomorfološke, klimatske in lokacijske danosti; 3. Geometrija objekta in orientacija; 4. Definicija aktivnih con in zahtevanih pogojev; 5. Določitev funkcionalnih con, sestave in križanja; 6. Podporni sistemi za delovanje objekta. Cilj predstavljenega postopka načrtovanja je v celovitem pristopu in vključitvi knjižničarjev ter uporabnikov.Omejitve raziskave: Sistematični pregled literature je bil opravljen v slovenskem prostoru in ni vključeval pravnih aktov, ki veljajo v drugih državah članicah. Izdelan postopek načrtovanja ni bil preizkušen na dejanski knjižnici temveč na ostalih javnih objektih.Izvirnost/uporabnost raziskave: Rezultati imajo uporabno vrednost za gradnjo ali prenovo v smeri stimulativnega okolja za obiskovalce in zaposlene kot tudi za hrambo gradiva. Kompleksnost načrtovanja knjižnične stavbe zahteva multidisciplinaren pristop, ki temelji na sodelovanju strok in uporabnikov.","PeriodicalId":387656,"journal":{"name":"Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti","volume":"33 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2019-10-01","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"126401568","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

引用次数: 0

Izazovi oblikovanja programske osnove za savremenu univerzitetsku biblioteku: prema novoj Univerzitetskoj biblioteci u Sarajevu

Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti Pub Date : 2019-10-01 DOI: 10.55741/knj.63.1-2.13791

Lejla Kodrić Zaimović, Tatjana Aparac-Jelušić

{"title":"Izazovi oblikovanja programske osnove za savremenu univerzitetsku biblioteku: prema novoj Univerzitetskoj biblioteci u Sarajevu","authors":"Lejla Kodrić Zaimović, Tatjana Aparac-Jelušić","doi":"10.55741/knj.63.1-2.13791","DOIUrl":"https://doi.org/10.55741/knj.63.1-2.13791","url":null,"abstract":"SažetakU radu se problematizira pristup oblikovanju programske osnove za savremenu univerzitetsku biblioteku u procesima integracije tradicionalnog, decentraliziranog univerziteta. Polazeći od razvojnih planova i nastojanja da se u novoj zgradi univerzitetske biblioteke pokuša pronaći osnova za funkcionalno i objedinjeno djelovanje bibliotečkih službi i usluga na univerzitetu, usmjeravamo se na osnovne principe organizacije i upravljanja bibliotečko-informacijskim sistemom na univerzitetu i izazovima osmišljavanja novih usluga koje mogu privući korisnike te postaviti biblioteku kao jednu od temeljnih infrastrukturnih jedinica univerziteta u 21. stoljeću. Za potrebe planiranja izgradnje nove zgrade Univerzitetske biblioteke u Sarajevu i postupaka selidbe provedeno je prvo, preliminarno istraživanje o korisničkim navikama, potrebama i očekivanjima. U radu su predstavljeni rezultati online ankete provedene među članovima Univerziteta – nastavnicima, znanstvenicima, studentima i nenastavnim osobljem – koji su poslužili kao temelj za promišljanja o budućim koracima.","PeriodicalId":387656,"journal":{"name":"Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti","volume":"57 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2019-10-01","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"133571138","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

引用次数: 0

Z zelenimi knjižnicami do zelene prihodnosti: pregled stanja v Sloveniji in po svetu

Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti Pub Date : 2019-10-01 DOI: 10.55741/knj.63.1-2.13784

Naja Kebe, Neža Podjavoršek

{"title":"Z zelenimi knjižnicami do zelene prihodnosti: pregled stanja v Sloveniji in po svetu","authors":"Naja Kebe, Neža Podjavoršek","doi":"10.55741/knj.63.1-2.13784","DOIUrl":"https://doi.org/10.55741/knj.63.1-2.13784","url":null,"abstract":"IzvlečekZelena knjižnica je knjižnica, ki s svojim delovanjem, izbiro lokacije, uporabo zelenih tehnologij in izkoriščanjem naravnih danosti deluje ekonomično in čim manj posega v okolje. Primere dobrih praks zelenih knjižnic lahko najdemo po celem svetu. S prispevkom želimo slovenske knjižničarje seznaniti s tematiko, jim približati pojem zelena knjižnica in promovirati pomembnost okolju prijaznih knjižnic. Glavni namen je definirati pojme: zelen, zelene knjižnice in trajnostni razvoj. Obenem pa predstaviti začetke in razvoj zelenih knjižnic v tujini ter ugotoviti stanje in potencialne možnosti za nadaljnji razvoj zelenih knjižnic v Sloveniji.V prvem delu so definirani pojmi zelen, zelene knjižnice, trajnosten in trajnostni razvoj ter opis začetkov zelenih knjižnic v tujini. Podrobneje sta izpostavljeni pomembnejši nacionalni iniciativi Hrvaške in Združenih držav Amerike. Predstavljene pa so tudi odmevnejše mednarodne iniciative. V drugem delu članka je predstavljeno stanje v Sloveniji v povezavi s trajnostnim razvojem. Omenjeni sta blagovni znamki I feel Slovenia in Zeleno omrežje ter primera slovenskih zelenih knjižnic – Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož in Knjižnica Šentvid − enota Mestne knjižnice Ljubljana. S pregledom spletnih strani slovenskih splošnih knjižnic in na njih zadnji objavljen program dela, poslovno poročilo in strateški načrt, smo ugotavljali zeleno usmerjenost slovenskih splošnih knjižnic. Za kriterij smo uporabili Wernerjev kontrolni seznam.","PeriodicalId":387656,"journal":{"name":"Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti","volume":"38 4 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2019-10-01","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"123281558","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

引用次数: 1