Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti最新文献

{"title":"Inventura knjižničnega gradiva v splošni knjižnici z uporabo sistema COBISS","authors":"Jerneja Berginc","doi":"10.55741/knj.64.1-2.13759","DOIUrl":"https://doi.org/10.55741/knj.64.1-2.13759","url":null,"abstract":"Poleg tega, da knjižnični katalog predstavlja zbir podatkov o knjižničnem gradivu, je s pomočjo tehnologije postal tudi pomembno orodje uporabnikov za enostavno iskanje gradiva. S svojo urejenostjo na nek način izkazuje kakovost knjižnice in lahko znatno prispeva k dobri uporabniški izkušnji. Enoten način beleženja količine in lokacije gradiva znotraj kataloga med drugim zagotavlja format COMARC/H. Članek želi poudariti osnovni pomen preverjanja pravilnosti podatkov, vnesenih v računalniški knjižnični katalog ter opozarja na pomen strokovnega znanja in odgovornosti do dela na vseh točkah, ki znotraj knjižnice sovplivajo na njegovo kakovost. Inventuro knjižničnega gradiva, kot del sistema nadzora, umešča v proces upravljanja knjižnične zbirke, ki ob rednem izvajanju prinaša urejeno in uporabnikom prijazno zbirko knjižničnega gradiva. V prispevku opisani postopek izvedbe inventure knjižničnega gradiva izhaja iz manjše splošne knjižnice, inventura pa je bila opravljena s pomočjo programskega segmenta COBISS3/Inventura. V odstotkih so dodani rezultati opravljene inventure, ki izkazujejo izjemno majhen delež dejansko manjkajočega gradiva.","PeriodicalId":387656,"journal":{"name":"Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti","volume":"7 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2020-09-30","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"124848513","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

{"title":"Izgradnja knjižnične zbirke v knjižnici na Glasbeni šoli Jesenice","authors":"Nina Jamar","doi":"10.55741/knj.64.1-2.13762","DOIUrl":"https://doi.org/10.55741/knj.64.1-2.13762","url":null,"abstract":"Namen: Opisana je izgradnja knjižnične zbirke v Glasbeni šoli Jesenice ter na kakšen način in s kakšnimi poudarki naj bi se izgradnja te knjižnične zbirke nadaljevala.Metodologija/pristop: Izgradnjo knjižnične zbirke opisujemo glede na dejavnosti, ki sestavljajo načrtovan in sistematičen proces razvijanja obstoječih fondov knjižnice.Rezultati: Nabava gradiva mora biti usklajena s številom učencev, ki obiskujejo pouk pri posameznem instrumentu. Obrat knjižnične zbirke naj bi se čim bolj približal vrednosti ena.Omejitve raziskave: Podatki o tem, kaj se je dogajalo s knjižničnim gradivom in knjižnično zbirko pred letom 2003 niso znani in zato ne vemo, na kakšen način je bilo knjižnično gradivo pridobljeno, prav tako ni znana niti vrednost posamezne enote knjižničnega gradiva, ki je bilo v knjižnično zbirko vključeno pred letom 2003.Izvirnost/uporabnost raziskave: Teoretična izhodišča smo primerjali z dejanskim stanjem v knjižnici Glasbene šole Jesenice. Na ta način smo ugotovili, kaj bi pri izgradnji knjižnične zbirke na Glasbeni šoli Jesenice lahko še spremenili in izboljšali, da bi še povečali njeno relevantnost in da bi še bolj ustrezala potrebam in željam učiteljev in učencev Glasbene šole Jesenice.","PeriodicalId":387656,"journal":{"name":"Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti","volume":"81 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2020-09-30","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"131766541","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

{"title":"Razpis za podelitev Goropevškovih priznanj in Goropevškovih listin v letu 2020","authors":"Zveza Bibliotekarskih društev Slovenije","doi":"10.55741/knj.63.4.13766","DOIUrl":"https://doi.org/10.55741/knj.63.4.13766","url":null,"abstract":"<jats:p>/</jats:p>","PeriodicalId":387656,"journal":{"name":"Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti","volume":"14 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2020-01-21","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"123206426","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

{"title":"Slovenske bibliografije v letu 2018","authors":"Matjaž Hočevar","doi":"10.55741/knj.63.4.13767","DOIUrl":"https://doi.org/10.55741/knj.63.4.13767","url":null,"abstract":"<jats:p>/</jats:p>","PeriodicalId":387656,"journal":{"name":"Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti","volume":"39 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2020-01-21","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"116476043","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

{"title":"Priložnosti in ovire metapodatkov na slovenskem knjižnem trgu","authors":"Tjaša Jug, Maja Zumer","doi":"10.55741/knj.63.4.13769","DOIUrl":"https://doi.org/10.55741/knj.63.4.13769","url":null,"abstract":"Namen: Slovenski knjižni trg se trenutno sooča s težavami, ki so med drugim tudi posledica neoptimalnih procesov pri upravljanju z metapodatki. V raziskavi smo želeli ugotoviti, katere so najpogostejše ovire in priložnosti na tem področju z vidika katalogizatorjev, saj so le-ti eni izmed najpomembnejših prejemnikov podatkov o knjigah in imajo dober vpogled v trenutno situacijo.Metodologija/pristop: V raziskavi je sodelovalo šest slovenskih katalogizatorjev, ki se v Narodni in univerzitetni knjižnici in v Univerzitetni knjižnici Maribor ukvarjajo s pripravo CIP zapisov. Za pridobivanje odgovorov smo pripravili strukturirane intervjuje, ki smo jih z udeleženci izvedli osebno in po elektronski pošti.Rezultati: Slovenski katalogizatorji pri svojem delu opažajo, da metapodatki predvsem manjšim in neprofesionalnim založnikom povzročajo težave, ki pogosto izvirajo iz pomanjkanja znanja. Problematičen je tudi trenuten način posredovanja podatkov, ki jih morajo založniki za izpolnjevanje vseh zakonsko potrebnih postopkov poslati prek različnih sistemov. Kljub nekaterim pomislekom katalogizatorji vidijo kar nekaj priložnosti za prevzemanje založniških metapodatkov in uvedbo enotnega sistema za opisovanje knjig. Menijo, da spletni servis Catsi predstavlja dobro osnovo za optimizacijo procesov in standardizacijo zapisov, vendar bi ga bilo treba za ta namen nadgraditi.Omejitve raziskave: Poleg majhnega števila udeležencev je raziskava omejena tudi zaradi priložnostnega vzorčenja. Rezultatov ne moremo posploševati, saj je prikazan le vidik sodelujočih katalogizatorjev in ne tudi drugih akterjev na slovenskem knjižnem trgu.Izvirnost/uporabnost raziskave: Rezultati izpostavljajo trenutno problematiko metapodatkov za knjige in predstavljajo osnovo za nadaljnje študije. Pomembni so tako za praktike, ki se z identificiranimi težavami soočajo, kot tudi za snovalce sistemov, ki bi želeli optimizirati postopek upravljanja z metapodatki.","PeriodicalId":387656,"journal":{"name":"Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti","volume":"06 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2020-01-21","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"127193762","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

{"title":"Informacijsko vedenje študentov pri uporabi mobilnih naprav – pregled raziskav","authors":"Ksenija Rivo, Maja Zumer","doi":"10.55741/knj.63.4.13771","DOIUrl":"https://doi.org/10.55741/knj.63.4.13771","url":null,"abstract":"Mobilne naprave imajo pomembno vlogo v življenju študentov in s tem velike možnosti za njihovo vključenost v prihodnje načine izobraževanja. Kljub mnogim prednostim (prenosnost, priročnost) pa je njihova uporaba v študijske namene še vedno nizka. Razloge za (ne)uporabo mobilnih naprav v študijske namene je raziskovalo več avtorjev, ki so ugotovili, da na (ne)uporabo mobilnih naprav za branje študijskih e-gradiv poleg tehnoloških značilnosti vplivajo dejavniki, povezani z informacijskim vedenjem. Ta dejstva so pomembna za visokošolske knjižnice, ker so e-viri postali velik del njihovih storitev. Poleg zagotavljanja mobilnih storitev je pomembna tudi njihova promocija, saj so različne raziskave pokazale, da so študenti zainteresirani za mobilne storitve, vendar pogosto niso seznanjeni z njihovo ponudbo v knjižnici. Članek podaja pregled ugotovitev raziskav o informacijskem vedenju študentov pri uporabi mobilnih naprav, ki lahko služijo kot dobra osnova za načrtovanje in zagotavljanje mobilnih storitev v visokošolskih knjižnicah.","PeriodicalId":387656,"journal":{"name":"Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti","volume":"30 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2020-01-12","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"132601004","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

{"title":"Upravljanje s starejšimi zaposlenimi v Mestni knjižnici Ljubljana","authors":"Suzana Štrempfelj","doi":"10.55741/knj.63.4.13768","DOIUrl":"https://doi.org/10.55741/knj.63.4.13768","url":null,"abstract":"Prebivalstvo se stara, s staranjem prebivalstva pa se stara tudi delovna sila. Starejši zaposleni bodo v prihodnje predstavljali eno od prevladujočih skupin zaposlenih. Ker mlajših zaposlenih ne bo, bodo organizacije morale razmisliti o potrebnih ukrepih za dvig zaposlenosti starejših delavcev ter omogočiti delovne pogoje, da bodo starejši zaposleni lahko delali dlje in si želeli podaljšati svojo delovno aktivnost. Namen prispevka je opozoriti na problem in posledice staranja zaposlenih v Mestni knjižnici Ljubljana, podati oceno stanja starejših zaposlenih ter prikazati možne predloge, priporočila in ukrepe za obvladovanje problematike staranja zaposlenih. Pregled stanja je bil izveden na osnovi teoretičnih izhodišč ter proučitve dejanskega stanja in aktivnosti, ki se v okviru upravljanja s starejšimi zaposlenimi že izvajajo v knjižnici. Cilj prispevka je spodbuditev zavedanja in razprave o navedeni tematiki ter spodbuditev vodstva knjižnice in kadrovske službe k bolj proaktivnemu delovanju na področju upravljanja s starejšimi zaposlenimi v knjižnici. Iz prispevka je razvidno, da se v Mestni knjižnici Ljubljana trenutno še premalo zavedamo demografskih trendov in problematike staranja zaposlenih, iskanja rešitev in strateškega načrtovanja konkretnih ukrepov s področja upravljanja s starejšimi zaposlenimi. Že majhne spremembe v korist starejših zaposlenih, kot so prilagojen delovni čas, ciljno motiviranje in izobraževanje, ciljno prilagajanje dela in vlaganje v promocijo zdravja, bi starejšim zaposlenim omogočile delovno okolje, kjer bi se dobro počutili, dosegali boljše rezultate ter ostali zdravi, aktivni in motivirani.","PeriodicalId":387656,"journal":{"name":"Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti","volume":"35 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2020-01-12","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"116149084","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

{"title":"Knjižnična dejavnost v vrtcih","authors":"Vlasta Zabukovec, Polona Vilar, Romana Fekonja","doi":"10.55741/knj.63.4.13770","DOIUrl":"https://doi.org/10.55741/knj.63.4.13770","url":null,"abstract":"Namen: Predstavljamo pilotno študijo, predhodnico glavne študije, ki ima namen zbrati podatke o vključevanju slovenskih šolskih knjižnic (ŠK) in splošnih knjižnic (SK) pri strokovnem delu v vrtcih (V), s poudarkom na vključevanju knjižnic (K) v spodbujanje in razvoj veščin zgodnje pismenosti (ZP) in bralne pismenosti (BP), kar bo ponudilo podlage za strateško razmišljanje glede vloge in nalog šolskih knjižnic v vrtcu. ZP in BP sta temelj kasnejšega uspeha v šoli in življenju, oboje pa vodi v aktivno in ustvarjalno državljanstvo.Metodologija/pristop: Pilotna študija je zajela 24 zavodov, ki sodelujejo v projektu OBJEM, nadgradili bi jo z nacionalno raziskavo vseh zavodov, ki vključujejo tudi vrtec (n=224; torej vzorec pilotne študije zajema 10,7 %). Uporabljali smo vprašalnik z različnimi vrstami vprašanj (en odgovor, več odgovorov, Likertova lestvica, odprta).Rezultati: Študija je zbrala podatke, ki omogočajo načrtovanje glavne študije v metodološkem smislu ter glede vzorčenja, ter podatke o trenutni situaciji v zvezi s ŠK v V in o vključenosti obeh vrst knjižnic v delo V, pri čemer se je osredotočila na štiri področja: (1) osnovne informacije o ŠK v V (prostori, delovni čas, gradivo, osebje); (2) dejavnosti glede ZP in BP v skupinah V (vrste in pogostost dejavnosti); (3) sodelovanje vzgojiteljic s ŠK in SK: pobuda, načrtovanje, izvajanje, ocena dejavnosti; (4) ovire in izzivi pri sodelovanju med V in ŠK/SK.Omejitve raziskave: Gre za pilotno raziskavo, ki je zajela dobrih 10 % ustreznih zavodov, kar omogoča le opisno predstavitev in previdnost pri interpretaciji rezultatov. Omogoča pa zaključke glede metodologije načrtovane glavne študije. Respondenti so bile vzgojiteljice kot edine možne kontaktne osebe v V, zato je vprašalnik vseboval prilagojeno izrazje.Izvirnost/uporabnost raziskave: To je prva raziskava, ki se ukvarja s stanjem ŠK v slovenskih V ter z vključevanjem SK/ŠK v delo V. Rezultati in razprava prinašajo metodološke zaključke ter nekoliko jasnejšo sliko o trenutni situaciji glede K v skupinah V in omogočajo razmislek o glavni študiji, katere rezultati bi bili osnova za nadaljnje načrtovanje intenzivnejšega in ciljno usmerjenega vključevanja K v delo V.","PeriodicalId":387656,"journal":{"name":"Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti","volume":"51 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2020-01-12","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"115229247","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

{"title":"Importance of digitization and integration of paper-based documentation in museums","authors":"G. Zlodi, Dajana Batinić","doi":"10.55741/knj.63.3.13772","DOIUrl":"https://doi.org/10.55741/knj.63.3.13772","url":null,"abstract":"Purpose: This paper aims to investigate the importance of museum documentation in paper form, which includes various types of documentation related to museum objects, and to explore its position and role in the context of comprehensive documentation of cultural heritage. The next objective is to understand the attitudes of the curators towards paper-based documentation and to provide insight into existing practices and the needs of the curator regarding paper-based documentation. The purpose of the research is to examine the adequate forms of its integration into the documentation system in terms of adherence to the principle of continuity of museum documentation and to explore the possibilities of speeding up and improving the process of computer-based registration and cataloguing of museum material through the digitization of paper-based documentation.Methodology/approach: This paper will provide a theoretical and legislative framework related to preserving the continuity of museum documentation. A blueprint for future empirical research, which will be conducted in two stages, will be presented. In the first phase, an exploratory qualitative research method (focus group) will be applied. In the second phase, a quantitative methodology (survey) will be implemented. The survey method will test research questions on a larger sample of curators so that the results can be generalised to the curator population in Croatia.Results: A relevant theoretical framework and literature review are provided, as well as examples of digitization and integration of paper-based documentation at the Zagreb City Museum. The plan of the empirical research is presented in detail.Research limitations: As the topic is under-researched, exploratory research will identify key thematic units and issues for quantitative research.Originality/practical implications: The originality of the paper is reflected in the fact that this is the first time that the role of paper-based documentation has been explored in detail. The applicability of the research is high because it can be replicated in other countries or in an international context. Thus, it can provide valuable guidance in determining priorities related to digitization of old documentation and its integration into museum information systems. This paper explores and elaborates on the benefits of digitizing old documentation to increase the level of computer-based cataloguing, that is, reduce documentation backlogs and establish the continuity of museum documentation.","PeriodicalId":387656,"journal":{"name":"Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti","volume":"146 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2019-11-14","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"128432234","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

{"title":"Pravilnik za opis i pristup građi u knjižnicama, arhivima i muzejima","authors":"Anita Vukadin, M. Willer","doi":"10.55741/knj.63.3.13776","DOIUrl":"https://doi.org/10.55741/knj.63.3.13776","url":null,"abstract":"Svrha: Prikazujemo rad na projektu Izrada, objavljivanje i održavanje nacionalnog pravilnika za katalogizaciju čiji je cilj usuglasiti katalogizaciju u knjižnicama, arhivima i muzejima u jedinstveni standard sadržaja – Pravilnik za opis i pristup građi u knjižnicama, arhivima i muzejima. Projekt je započeo 2013. kad su predstavnici triju baštinskih ustanova i akademske zajednice potpisali Sporazum o suradnji na izradi nacionalnog pravilnika za katalogizaciju. Ministarstvo kulture Republike Hrvatske financijski podržava projekt od 2014., a njegov se završetak predviđa objavljivanjem prve standardne verzije Pravilnika.Metodologija/pristup: Opisuju se konceptualni modeli IFLA LRM (Library Reference Model), CIDOC CRM (Conceptual Reference Model) i ICA RiC (Records in Contexts) te njihova utemeljenost u tehnologiji povezanih otvorenih podataka (linked open data) i standardu semantičkog weba RDF (Resource Description Framework), s aspekta njihove primjene u izradi Pravilnika. Slijedi opis svrhe i ciljeva, uporabe, načela i strukture Pravilnika, s posebnim osvrtom na jedinicu opisa, te prikaz rješenja do kojih se došlo primjenom navedenih modela, ali i drugih međunarodnih standarda.Analiza/rezultati: Rad na projektu je pokazao da je moguća suradnja baštinskih ustanova i akademske zajednice na izradi Pravilnika. Prepoznati su zajednički elementi opisa nužni za identifikaciju, kao i oni specifični koji ovise o vrsti građe i funkcijama u koje je građa stavljena unutar pojedine vrste ustanova ili zbirki. Postignuta je terminološka usklađenost nazivlja uz određeno osuvremenjivanje.Ograničenja istraživanja: Pravilnik je još uvijek u izradi. Nedostaju dijelovi teksta koje je usvojio Stručni odbor projekta, a koji se odnose na identifikaciju i opis agenta, mjesta i vremenskog raspona, te odnosi između pojedinih entiteta, dodaci i pojmovnik.Izvornost/primjenjivost istraživanja: Predstavljena je metodologija izrade skupa pravila za heterogenu informacijsku sredinu, koja je utemeljena na međunarodno prihvaćenim načelima, modelima, standardima i preporukama pojedinih struka, kao i na suvremenim tehnologijama semantičkog weba. Pravilnik kao ontologija HR-KAM domene može poslužiti kao pravilnik za katalogizaciju, upute za inventarizaciju, dokumentaciju itd.; data-model za izradu ili osuvremenjivanje informacijskog sustava odnosno baze podataka; ontologija za objavljivanje, razmjenu (interoperabilnost) i integraciju (ponovno korištenje) podataka te pomoć pri pretraživanju (različitih izvora podataka).","PeriodicalId":387656,"journal":{"name":"Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti","volume":"6 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2019-11-14","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"116690123","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}