Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti最新文献

{"title":"Z branjem do zvezd","authors":"Damijana Medved","doi":"10.55741/knj.64.3-4.13753","DOIUrl":"https://doi.org/10.55741/knj.64.3-4.13753","url":null,"abstract":"Namen: V okviru projekta Z branjem do zvezd je v osnovnošolski knjižnici potekala izvedba tedenskih dogodkov z namenom predstavitve najrazličnejšega knjižničnega gradiva. Učencem prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja smo pokazali, da lahko prek knjižničnega gradiva pridejo do informacij in znanja o vseh področjih življenja. Cilja projekta sta popularizacija gradiva, ki je redkeje izposojano, in povečanja izposoje. Namen je, da bi učenci in ostali zaposleni šolsko knjižnico doživljali kot živ prostor, odprt za vse, ki omogoča spoznavanje novih znanj in spoznanj.Metodologija/pristop: V šolskem letu 2019/2020 je bilo izvedenih 16 dogodkov (t. i. Dogajalnic), poleg tega pa meseca decembra še dodatnih 15 kratkih branj v knjižnici. Dogodki so bili izmenjaje organizirani za 1., 2. in 3. razred. Na decembrska branja pa so bili vabljeni vsi. Na dogodkih smo beležili obisk ter izposojo gradiva. Rezultati: Analiza podatkov je pokazala zelo dober obisk dogodkov. Posledično se je število uporabnikov knjižnice v povprečju povečalo za 15 %. Na 10 od 16 dogodkih so si učenci izposodili knjižnično gradivo za domov.Omejitve raziskave: Ni zabeleženo, koliko različnih učencev se je udeležilo Dogajalnic, kar bi dalo rezultat, kolikšen delež vseh učencev se jih je udeležilo. Poleg tega nismo beležili koliko knjig so si učenci izposodili čitalniško, beležili smo samo izposojo na dom, ki pa ni celosten kazalec zanimanja učencev.Izvirnost/uporabnost raziskave: Raziskava je lahko temelj za nadaljnje bralno spodbujevalne projekte in za beleženje dodatnih podatkov.","PeriodicalId":387656,"journal":{"name":"Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti","volume":"1 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2020-12-30","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"131480255","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

{"title":"Kako odrasli iščejo in izbirajo leposlovno gradivo v spletnem okolju","authors":"Luana Malec, Polona Vilar","doi":"10.55741/knj.64.3-4.13756","DOIUrl":"https://doi.org/10.55741/knj.64.3-4.13756","url":null,"abstract":"Namen: V prispevku podajamo strnjen pregled raziskav o iskanju in izbiri leposlovja za odrasle, s posebnim poudarkom na iskanju še neznanega gradiva, zlasti v spletnem okolju.Metodologija/pristop: Izvedli smo primerjalno kritični pregled dostopne literature, v katerega smo vključili raziskave domačih in tujih avtorjev, predvsem s področja knjižnične in informacijske znanosti.Rezultati: V študijah je iskanje leposlovja izpostavljeno kot s kontekstom močno povezan proces, kjer kombinacija iskalnih spodobnosti bralcev, njihovega znanja, osebnih in afektivnih dejavnikov ter dobro delujoče interakcije s sistemom rezultira v bolj ali manj uspešni izbiri leposlovne knjige. Temeljni funkciji leposlovja sta v bralcu izzvati določeno stanje uma ali sporočiti avtorjev pogled, sodbo. Dober sistem za iskanje leposlovja bi moral vključevati tudi te vidike, prilagojene posameznim tipom bralcev. Za oblikovanje bralcem leposlovja ustreznejših sistemov pa potrebujemo dodatne, tako kvalitativne, kot tudi obsežne evalvacijske uporabniške študije.Omejitve raziskave: V okvir raziskav vedenja pri iskanju informacij smo v pregled zajeli raziskave o iskanju leposlovja za odrasle. Študij o iskanju neleposlovnega gradiva nismo obravnavali, prav tako ne raziskav o iskanju leposlovja za otroke. Pregled smo omejili na vire, objavljene v angleškem, italijanskem in slovenskem jeziku.Izvirnost/uporabnost raziskave: S pregledom raziskanih področij in uporabljenih raziskovalnih metod smo ugotavljali pokritost raziskav, ki obravnavajo problematiko iskanja in izbire leposlovja za odrasle, v tem okviru smo identificirali še neraziskane vrzeli in oblikovali vsebinske ter metodološke smernice za nadaljnje delo. Obenem smo ponudili teoretično podlago nadaljnjemu razvoju priporočilnega leposlovnega portala Dobreknjige.si in drugih svetovalnih storitev za leposlovje.","PeriodicalId":387656,"journal":{"name":"Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti","volume":"46 5","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2020-12-30","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"132399938","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

{"title":"Facebook objave slovenskih osrednjih območnih knjižnic v času karantene zaradi pandemije covid-19","authors":"Katarina Švab","doi":"10.55741/knj.64.3-4.13755","DOIUrl":"https://doi.org/10.55741/knj.64.3-4.13755","url":null,"abstract":"Namen: Družbena omrežja so v današnjem času za uporabnike prostor druženja ter vir informacij, ki ponuja tako zabavne kot tudi izobraževalne vsebine. Splošne knjižnice so bile že pred pandemijo covid-19 prisotne na družbenih omrežjih, v času karantene pa so ta postala najpomembnejši komunikacijski in promocijski kanal za uporabnike. Namen prispevka je prikazati aktivnosti osrednjih območnih knjižnic na družbenem omrežju Facebook v času splošne zaprtosti knjižnic.Metodologija/pristop: V času od 13. 3. do 30. 4. 2020 smo analizirali objave osrednjih območnih knjižnic na Facebooku in odzive uporabnikov: všečkanje, delitve in komentarje.Rezultati: Rezultati analize objav so pokazali, da vse slovenske območne knjižnice uporabljajo Facebook, pri objavljanju na družbenih omrežjih pa so različno aktivne. Največ objav se je nanašalo na promocijo knjig in knjižnične zbirke. Uporabniki so se najbolj odzivali na objave o brezplačnem spletnem vpisu, pošiljanju gradiva na dom in o ponovni odprtosti knjižnic, pri vključevanju v komentiranje pa so bili pasivni. Odzivnost uporabnikov se je zato ocenjevala tudi z indeksom vključenosti deležnikov na Facebooku.Omejitve raziskave: Z analizo javno dostopnih podatkov ne moremo ugotoviti, kakšen je bil dejanski odziv uporabnikov na obvestila in koriščenje promoviranih storitev, ki so jih v tem času nudile knjižnice.Izvirnost/uporabnost raziskave: Analiza omogoča načrtovanje raziskav, refleksijo posamezne knjižnice, primerjavo z internimi podatki koriščenja storitev in potencialne možnosti za izboljšave, načrtovanje in premislek o možnostih vključevanja in sodelovanja tudi na drugih družbenih omrežjih.","PeriodicalId":387656,"journal":{"name":"Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti","volume":"44 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2020-12-30","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"132906794","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

{"title":"Značilnosti razvoja in delovanja Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani (1949–1991)","authors":"Nada Čučnik-Majcen, Martina Oberman Žnidarčič","doi":"10.55741/knj.64.3-4.13752","DOIUrl":"https://doi.org/10.55741/knj.64.3-4.13752","url":null,"abstract":"V prispevku sta opisana delovanje in razvoj Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani (CTK) od ustanovitve do leta 1991. Knjižnica, ki so jo leta 1949 ustanovili na pobudo visokošolskih učiteljev in raziskovalcev ter ob veliki podpori političnega vodstva tedanje države, se je v vseh letih svojega delovanja bistveno razlikovala od drugih visokošolskih in specialnih knjižnic v tistih časih. Poleg opravljanja dejavnosti univerzitetne knjižnice je uspešno sledila širšemu namenu, in sicer kot informacijska podpora gospodarstvu in pri razvoju specialnih knjižnic. CTK si je ves čas svojega delovanja prizadevala, da je uresničevala želje uporabnikov, kolikor se je le dalo. Tako je npr. izposojala na dom posamezne številke revij, kar ni bila praksa knjižnic. Danes je CTK po velikih družbenih in tehnoloških spremembah predvsem sodobna univerzitetna knjižnica, ki zagotavlja odprto nacionalno raziskovalno in izobraževalno infrastrukturo. Pri tem so ji v pomoč strokovne organizacije in forumi, kot so npr. LIBER, European Open Science Cloud in Koalicija S.","PeriodicalId":387656,"journal":{"name":"Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti","volume":"39 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2020-12-30","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"121273785","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

{"title":"Čas epidemije in izposoja gradiva na portalu Biblos v Posavju","authors":"Andreja Dvornik","doi":"10.55741/knj.64.3-4.13754","DOIUrl":"https://doi.org/10.55741/knj.64.3-4.13754","url":null,"abstract":"Namen: V članku je predstavljena izposoja e-knjig na portalu Biblos v posavskih knjižnicah v času razglašene epidemije covida-19 zaradi porasta obolelih s koronavirusom (SARS-CoV-2).Metodologija/pristop: Z vprašalnikom smo pridobili podatke o zalogi in izposoji e-knjig na portalu Biblos v Knjižnici Brežice, Valvasorjevi knjižnici Krško in Knjižnici Sevnica. Podatke o zalogi in izposoji e-knjig v Knjižnici Brežice za pretekla leta smo pridobili iz letnih poročil knjižnice.Rezultati: Pridobljeni rezultati kažejo, da imajo knjižnice velikost zaloge e-knjig sorazmerno s številom članov. V času zaprtja knjižnic so le-te svoje člane in uporabnike obveščale o svojem delovanju in ponudbi s tiskanimi in spletnimi mediji ter na lastnih spletnih straneh in družbenih omrežjih.Omejitve raziskave: V pregled o izposoji e-gradiv smo vključili le posavske knjižnice – Knjižnico Brežice, Valvasorjevo knjižnico Krško in Knjižnico Sevnica. Podatki prikazujejo omejen čas, ko so bile knjižnice zaprte za uporabnike, tj. v času od 13. 3. do 3. 5. 2020 (obdobje strožjih ukrepov), in v času do preklica epidemije, tj. od. 4. 5. do 31. 5. 2020, in za primerjavo še isto obdobje v letu 2019.Izvirnost/uporabnost raziskave: Rezultati so uporabni za vse tri vključene splošne knjižnice in ostale, saj kažejo odziv uporabnikov na spremenjene pogoje dostopa do prosto dostopne literature in uspešnost preusmeritve bralcev na portal Biblos.","PeriodicalId":387656,"journal":{"name":"Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti","volume":"1 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2020-12-30","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"131136182","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

{"title":"Kako umestiti tradicijo v sodobnost?","authors":"Branka Kerec Prekoršek, Vlasta Stavbar","doi":"10.55741/knj.64.1-2.13764","DOIUrl":"https://doi.org/10.55741/knj.64.1-2.13764","url":null,"abstract":"Namen: V letu 2018 je Maistrova knjižnica, ki jo hrani Univerzitetna knjižnica Maribor (UKM), postala kulturni spomenik državnega pomena. Gre za celovito knjižno zapuščino, ki je od leta 1998, ko je bila podpisana darilna pogodba z dediči generala Maistra, v lasti Univerzitetne knjižnice Maribor. Z razglasitvijo se je UKM zavezala k ustreznemu popisu knjižničnega gradiva iz Maistrove zapuščine. Ker gre za izjemno osebno knjižnico, je UKM tako pri postavitvi kot pri popisovanju težila k ohranitvi izvirne postavitve, kolikor se le da. To ni pomembno le z vidika same hrambe in zaščite gradiva, temveč predvsem zaradi popisa in prezentacije knjižne zapuščine osebne knjižne zbirke Maistrove knjižnice – maistriane kot kulturnega spomenika. Tako se ohranja knjižnična zbirka kot celota, ohranja se tudi princip provenience in njene prvotne ureditve, vendar z vidnostjo v vzajemnem računalniškem katalogu.Metodologija/pristop: Gre za kronološki pregled postopnih korakov od prevzema do razglasitve. Zaradi umanjkanja splošnih navodil ali priporočil, kako inkorporirati izvirne signature v sistem COBISS, gre za popis postopkov in odločitev, ki so pripeljali do sprejetih prilagoditev. Taka obravnava osebnih knjižnic je pri nas prej izjema kot pravilo, saj knjižničarska stroka še ni prepoznala pomena celostne obravnave in ohranitve osebnih knjižnic kot kulturnozgodovinske vrednosti.Rezultati: Specifika postavitve gradiva v osebni knjižnici, ki izhaja iz izvirne postavitve njenega tvorca, vpliva na delovne postopke. Predstavljene rešitve pri signiranju, inventariziranju in opremi gradiva, kot tudi inkorporiranje obstoječe izvirne postavitve v sistem COBISS na način, kot ga zahtevajo pravila o vpisovanju podatkov o zalogi, vključno z nastavitvami lokalnih šifrantov, kažejo, da inkorporacija izvirne postavitve ni tako preprosta, kot se zdi na prvi pogled. S seboj prinaša posebnosti, ki niso čisto kompatibilne pri ‘prenosu’ v sistem COBISS in njegove zakonitosti, zato je predstavljena rešitev, ki se je zdela v UKM pri popisovanju najbolj sprejemljiva. Maistrova knjižnica v UKM tako postaja vidna v COBIB-u, hkrati pa ohranja svojo avtentično postavitev in izjemnost.Omejitve (raziskave): Osebne knjižnice so zrcalo posameznika, ne le po sami vsebini, temveč tudi po razvrščanju. Te specifike se lahko kažejo kot obremenjujoče, ko skušamo izvirno postavitev in označevanje prenesti v obstoječi sistem popisovanja zaloge. Slednji namreč ne omogoča vključitve vseh posebnosti.Izvirnost/uporabnost raziskave: Prispevek predstavlja organizacijo dela in postopke popisovanja, predvsem pa natančneje razloži strukturo postavitve in signature. Predstavljene rešitve so lahko v pomoč drugim skrbnikom osebnih knjižnic, ki stremijo k širši promociji vsebin s popisovanjem v slovenski vzajemni katalog. Maistrova knjižnica v UKM je primer sistematične obravnave osebnih knjižnih zbirk. Ohranja svojo avtentičnost, hkrati pa sledi današnji knjižničarski stroki.","PeriodicalId":387656,"journal":{"name":"Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti","volume":"32 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2020-09-30","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"121473594","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

{"title":"Trideset let zbirke serijskih publikacij v Občinski knjižnici Jesenice","authors":"Nina Jamar","doi":"10.55741/knj.64.1-2.13760","DOIUrl":"https://doi.org/10.55741/knj.64.1-2.13760","url":null,"abstract":"Namen: Namen prispevka je ob pomembni obletnici ovrednotiti, kakšna je trenutna zbirka serijskih publikacij v Občinski knjižnici Jesenice, da bi znali začrtati njen razvoj v prihodnosti.Metodologija/pristop: Metodologija, ki smo jo uporabili, zajema pregled podatkov o zbirki serijskih publikacij v Občinski knjižnici Jesenice za zadnjih deset let ter ustreznost zbranih podatkov s kvantitativnimi kazalci za knjižnično zbirko, navedenimi v Strokovnih priporočilih in standardih za splošne knjižnice (za obdobje 2018–2028).Rezultati: Največ serijskih publikacij, ki so del zbirke serijskih publikacij v Občinski knjižnici Jesenice, je uvrščenih v UDK skupino 0. Uporaba programske opreme COBISS3 in segmenta Serijske publikacije je upravljanje zbirke serijskih publikacij močno olajšala. Zbirka serijskih publikacij po številu enot v matični enoti ter krajevnih knjižnicah Strokovnim priporočilom in standardom za splošne knjižnice (2019) ustreza v 58 %. Glede na strokovna priporočila pa bi bilo treba povečati tudi nakup serijskih publikacij za bralce do 15. leta starosti. Izposoja serijskih publikacij na dom ter obisk čitalnice Občinske knjižne Jesenice sta se, glede na preteklo obdobje, zmanjšali za okoli 35 %.Omejitve raziskave: Od leta 2006 za upravljanje zbirke serijskih publikacij uporabljamo programsko opremo COBISS3 s segmentom Serijske publikacije, kar je omogočilo dvig kakovosti upravljanja zbirke. Pred tem letom so bili podatki, potrebni za kakovostno upravljanje zbirke, težje dosegljivi.Izvirnost/uporabnost raziskave: Rezultati bodo služili kot osnova za načrtovanje nadaljnjega dela, povezanega s serijskimi publikacijami v Občinski knjižnici Jesenice.","PeriodicalId":387656,"journal":{"name":"Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti","volume":"14 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2020-09-30","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"114797018","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

{"title":"Obvezni primjerak tiskanih knjiga u Nacionalnoj i sveučilišnoj knjižnici u Zagrebu – iskaz nacionalne nakladničke produkcije?","authors":"Marina Krpan Smiljanec","doi":"10.55741/knj.64.1-2.13761","DOIUrl":"https://doi.org/10.55741/knj.64.1-2.13761","url":null,"abstract":"Svrha: Cilj rada je istražiti, prezentirati i sagledati ulogu obveznog primjerka tiskane knjige kao iskaza nacionalne (odnosno teritorijalno-državne) produkcije, a koja je kao takva temelj nacionalne baštine te prikazati provedenu kritičku analizu konceptualnog opsega i potencijalnog dosega obveznog primjerka tiskane knjige.Metodologija/pristup: Istraživanje je, temeljem definiranih kriterija, izrađeno na obveznom primjerku tiskanih knjiga u NSK u razdoblju od 2015. do 2018. godine. Poradi cilja ovoga rada, tradicionalni istraživački pristup je usmjeren na kvalitativne i kvantitativne metode te povijesne i deskriptivne u iskazu povijesne podloge nastanka i razvoja obveznog primjerka.Analiza/rezultati: Provedeno istraživanje ukazuju da postojeći modeli statističke obrade podataka ne prezentiraju nacionalnu produkciju.Izvornost/primjenjivost istraživanja: Originalnost je prisutna u činjenici da se radi o prvoj ovakvoj analizi navedenog cilja, a predloženi modeli mogu poslužiti kao smjernica za razvoj novih modela.","PeriodicalId":387656,"journal":{"name":"Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti","volume":"12 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2020-09-30","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"131348881","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

{"title":"Medoddelčna izposoja v slovenskih splošnih knjižnicah","authors":"Anja Pernat","doi":"10.55741/knj.64.1-2.13758","DOIUrl":"https://doi.org/10.55741/knj.64.1-2.13758","url":null,"abstract":"Dostopnost knjižničnega gradiva in storitev je eno od temeljnih načel splošnih knjižnic, ki ga določajo usmeritve Unescovega manifesta o splošnih knjižnicah in Ifla/Unesco standardi za splošne knjižnice. Enostaven dostop do kakršnih koli informacij in storitev postaja prepoznana potreba v sodobnih družbenih sistemih. S sposobnostjo proaktivnega delovanja lahko splošne knjižnice uspešno sledijo spremembam in potrebam okolja, znotraj katerega načrtujejo, oblikujejo in izvajajo svoje storitve. Nadgradnja aktualnih knjižničnih storitev, usmerjenih k zagotavljanju splošne dostopnosti knjižničnega gradiva, je za splošne knjižnice potreba, odgovornost in zahteva hkrati. S tem ustvarjajo pogoje za širjenje bralne kulture ter razvoj bralne pismenosti v lokalnih okoljih in tudi v širši družbeni skupnosti. Obenem ohranjajo svojo vseprisotnost na različnih področjih družbenega razvoja in osebnostne rasti posameznika. Vzpostavitev medoddelčne izposoje je le ena od potez, s katero bi splošne knjižnice lahko svojo dejavnost približale uporabnikom in jo prilagodile njihovim potrebam. Za lažjo orientacijo, v kakšnem obsegu se omenjena storitev že izvaja in predvsem na kakšen način so posamezne knjižnice pristopile k organizaciji in izvedbi medoddelčne izposoje, smo opravili krajšo anketo, posredovano po elektronski pošti v vse slovenske splošne knjižnice, izvzeti sta bili le obe zamejski knjižnici. Na podlagi odgovorov ugotavljamo, da medoddelčna izposoja v večini slovenskih splošnih knjižnicah nima zagotovljenih optimalnih pogojev za sistematično organizirano izvedbo. Je storitev, katere vsebina in obseg sta močno odvisna od razpoložljivih kadrovskih in finančnih resursov knjižnice ter njene sposobnosti logistično podpreti servis med svojimi organizacijskimi enotami. Zahteva poglobljen pristop k preučevanju možnosti njene vzpostavitve, predvsem pa učinkovito programsko podporo, ki bo omogočala transparentnost, sledljivost in možno kontrolo posameznih postopkov izvedbe. To ugotavljajo tudi v Mestni knjižnici Ljubljana in Mestni knjižnici Kranj, kjer imajo storitev že sistematično vzpostavljeno. Na osnovi njihovih izkušenj iz prakse smo prišli do zaključka, da morata biti vsebina in obseg izvedbe medoddelčne izposoje v domeni vsake posamezne knjižnice. Poenotenje vseh postopkov, ki jih v najširšem pomenu besede zajema medoddelčna izposoja, za vse splošne knjižnice ob danih razvojnih pogojih ni izvedljivo. Ne glede na ovire, ki onemogočajo implementacijo medoddelčne izposoje v redno ponudbo splošnih knjižnic, se knjižničarji zavedamo, da gre za zelo zahteven projekt, ki mu bo treba nameniti več pozornosti.","PeriodicalId":387656,"journal":{"name":"Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti","volume":"18 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2020-09-30","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"124229055","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

{"title":"Zakaj latinica ni dovolj","authors":"Kristina Hmeljak Sangawa, Hyeonsook Ryu, Mateja Petrovčič","doi":"10.55741/knj.64.1-2.13763","DOIUrl":"https://doi.org/10.55741/knj.64.1-2.13763","url":null,"abstract":"Namen: Predstavljamo problem izgube informacij pri pretvarjanju imen iz kitajske, korejske in japonske pisave v latinico ter težave, ki jih nepovratna pretvorba prinaša tako knjižničarjem pri katalogizaciji kot tudi uporabnikom pri iskanju gradiva v vzhodnoazijskih jezikih v izključno latiničnem katalogu.Metodologija/pristop: Po uvodnem opisu vzhodnoazijskih pisav, ki se uporabljajo za zapis kitajskih, korejskih in japonskih imen, standardov za latinični zapis ter ustanov, ki urejajo normativne podatke gradiva v teh jezikih, analiziramo postopke pretvarjanja zapisov lastnih imen iz vzhodnoazijskih pisav v latinico in obratno, ter ugotavljamo, kdaj pride do izgube informacij in posledično nepovratnosti pretvorbe. Na primeru knjižnice Oddelka za azijske študije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (FF UL), ki je del Osrednje humanistične knjižnice in vključena v sistem COBISS, opišemo težave, ki jih povzroča izključno latinično zapisovanje podatkov pri upravljanju in rabi knjižnične zbirke v vzhodnoazijskih jezikih.Rezultati: Iz prikaza različnih postopkov latinizacije kitajskih, korejskih in japonskih lastnih imen je razvidno, da pride v vseh primerih do izgube informacij. V primeru knjižnice Oddelka za azijske študije FF UL to povzroča težave tako upravljalcem kot uporabnikom knjižnične zbirke.Omejitve raziskave: Raziskava analizira problem nepovratnosti pretvorbe vzhodnoazijskih pisav v latinico na teoretični ravni in na primeru ene knjižnice. V bodočih raziskavah pa bi bilo zanimivo podrobneje analizirati še druge konkretne primere, v katerih izključno latinični katalog otežuje ali onemogoča iskanje in upravljanje knjižničnih virov v nelatiničnih pisavah.Izvirnost/uporabnost raziskave: Prva raziskava, ki osvetljuje problem latinizacije pri upravljanju knjižničnih zbirk v vzhodnoazijskih pisavah v slovenskem prostoru in predlaga možno rešitev tega problema z uvedbo standarda Unicode.","PeriodicalId":387656,"journal":{"name":"Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti","volume":"80 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2020-09-30","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"114343294","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}