Fotografije v arhivih, knjižnicah in muzejih

Namen: V arhivih, knjižnicah in muzejih (AKM) fotografije navadno ne pomenijo poglavitne vrste gradiva, a jih zbirajo vse tri vrste ustanov. Ker vsaka od njih zaradi značilnosti svojega poslanstva deluje po svojih načelih in mednarodnih standardih, se opisi tovrstnega gradiva lahko razlikujejo, kar posledično lahko ovira uporabo. Zato smo proučili podobnosti in razlike v opisu, da bi lahko predlagali skupne smernice.Metodologija/pristop: Na enem samem primeru fotografije iz obdobja prve svetovne vojne, ki bi se lahko nahajala v AKM, je pa shranjena v zbirki Univerzitetne knjižnice Maribor, prikazujemo opis v sistemih COBISS (knjižnice), scopeArchiv (arhivi) in Galis (muzeji) in v standardnih formatih ISBD(NBM) in COMARC (knjižnice), ISAD(G) in ISAAR(CPF) (arhivi) ter Spectrum 5.0 in Object ID (muzeji), ki jih omenjene ustanove uporabljajo.Rezultati: Za identifikacijo nujni podatki se v veliki meri ujemajo. Naslov fotografije prepišemo ali oblikujemo sami. Ime fotografa je v vseh treh sistemih mogoče nadzorovati. Sodobna krajevna imena so vpisana na standardni način. Staro poimenovanje lahko povzroča težave. Zapis časa ni nujno enoten niti v isti ustanovi. Motiva na fotografiji ni mogoče poenotiti, saj se lahko vsaka ustanova osredotoča na drugačen vidik. Lokacijski podatki pričajo o shrambi fotografije v ustanovi in so razmeroma skladni. Vprašanje o mestu digitalizirane različice pa je ostalo neodgovorjeno. Omejitve raziskave: Ustvarili smo hipotetični, idealni opis ene same fotografije v treh sistemih.Izvirnost/uporabnost raziskave: Opravili smo podrobno primerjavo opisa ene fotografije, ki bi lahko bila v vseh slovenskih AKM opisana v treh različnih sistemih enako. Opise so prispevali izkušeni praktiki iz AKM.