{"title":"Načrtovanje knjižnic v smeri kakovostnega dela in izboljšane uporabniške izkušnje","authors":"Mateja Dovjak, Teja Koler Povh, Roman Kunič","doi":"10.55741/knj.63.1-2.13792","DOIUrl":null,"url":null,"abstract":"IzvlečekNamen: Gradnja knjižnic obsega fazo projektiranja, fazo gradbenih dovoljenj in fazo gradnje. Knjižnična stavba mora izpolnjevati osnovne zahteve, ki veljajo za gradbene objekte na splošno in specifične zahteve glede na namen, vrsto, velikost, zmogljivost, predvidene vplive in druge značilnosti stavbe. Nabor literature o načrtovanju knjižničnih stavb v Sloveniji je skop. Načrtovanje stavb in sistemov ne sledi trenutnemu trendu rabe knjižnic, kar se pogosto odraža v slabi kakovosti notranjega okolja. Namen članka je izdelava morfologije načrtovanja knjižničnih stavb, katerih namen ni le v hramba in izposoja knjižničnega gradiva, temveč tudi omogočanje raznolikih aktivnosti uporabnikov.Metodologija/pristop: Izveden je sistematični pregled literature o načrtovanju knjižničnih stavb, zakonskih zahtev in priporočil za kakovostno notranje okolje knjižnic v slovenskem prostoru. Izdelana je bila nadgradnja metode inženirskega načrtovanja po Morris Asimow, glede na specifike knjižnične stavbe, njenih uporabnikov in gradiva.Rezultati: Izdelani postopek načrtovanja poteka v šestih fazah: 1. Določitev namembnosti; 2. Geomorfološke, klimatske in lokacijske danosti; 3. Geometrija objekta in orientacija; 4. Definicija aktivnih con in zahtevanih pogojev; 5. Določitev funkcionalnih con, sestave in križanja; 6. Podporni sistemi za delovanje objekta. Cilj predstavljenega postopka načrtovanja je v celovitem pristopu in vključitvi knjižničarjev ter uporabnikov.Omejitve raziskave: Sistematični pregled literature je bil opravljen v slovenskem prostoru in ni vključeval pravnih aktov, ki veljajo v drugih državah članicah. Izdelan postopek načrtovanja ni bil preizkušen na dejanski knjižnici temveč na ostalih javnih objektih.Izvirnost/uporabnost raziskave: Rezultati imajo uporabno vrednost za gradnjo ali prenovo v smeri stimulativnega okolja za obiskovalce in zaposlene kot tudi za hrambo gradiva. Kompleksnost načrtovanja knjižnične stavbe zahteva multidisciplinaren pristop, ki temelji na sodelovanju strok in uporabnikov.","PeriodicalId":387656,"journal":{"name":"Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti","volume":"33 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0000,"publicationDate":"2019-10-01","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":"0","resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":null,"PeriodicalName":"Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti","FirstCategoryId":"1085","ListUrlMain":"https://doi.org/10.55741/knj.63.1-2.13792","RegionNum":0,"RegionCategory":null,"ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":null,"EPubDate":"","PubModel":"","JCR":"","JCRName":"","Score":null,"Total":0}
引用次数: 0
Abstract
IzvlečekNamen: Gradnja knjižnic obsega fazo projektiranja, fazo gradbenih dovoljenj in fazo gradnje. Knjižnična stavba mora izpolnjevati osnovne zahteve, ki veljajo za gradbene objekte na splošno in specifične zahteve glede na namen, vrsto, velikost, zmogljivost, predvidene vplive in druge značilnosti stavbe. Nabor literature o načrtovanju knjižničnih stavb v Sloveniji je skop. Načrtovanje stavb in sistemov ne sledi trenutnemu trendu rabe knjižnic, kar se pogosto odraža v slabi kakovosti notranjega okolja. Namen članka je izdelava morfologije načrtovanja knjižničnih stavb, katerih namen ni le v hramba in izposoja knjižničnega gradiva, temveč tudi omogočanje raznolikih aktivnosti uporabnikov.Metodologija/pristop: Izveden je sistematični pregled literature o načrtovanju knjižničnih stavb, zakonskih zahtev in priporočil za kakovostno notranje okolje knjižnic v slovenskem prostoru. Izdelana je bila nadgradnja metode inženirskega načrtovanja po Morris Asimow, glede na specifike knjižnične stavbe, njenih uporabnikov in gradiva.Rezultati: Izdelani postopek načrtovanja poteka v šestih fazah: 1. Določitev namembnosti; 2. Geomorfološke, klimatske in lokacijske danosti; 3. Geometrija objekta in orientacija; 4. Definicija aktivnih con in zahtevanih pogojev; 5. Določitev funkcionalnih con, sestave in križanja; 6. Podporni sistemi za delovanje objekta. Cilj predstavljenega postopka načrtovanja je v celovitem pristopu in vključitvi knjižničarjev ter uporabnikov.Omejitve raziskave: Sistematični pregled literature je bil opravljen v slovenskem prostoru in ni vključeval pravnih aktov, ki veljajo v drugih državah članicah. Izdelan postopek načrtovanja ni bil preizkušen na dejanski knjižnici temveč na ostalih javnih objektih.Izvirnost/uporabnost raziskave: Rezultati imajo uporabno vrednost za gradnjo ali prenovo v smeri stimulativnega okolja za obiskovalce in zaposlene kot tudi za hrambo gradiva. Kompleksnost načrtovanja knjižnične stavbe zahteva multidisciplinaren pristop, ki temelji na sodelovanju strok in uporabnikov.