Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti最新文献

{"title":"Saga o NUK 2","authors":"Borut Osojnik","doi":"10.55741/knj.63.1-2.13781","DOIUrl":"https://doi.org/10.55741/knj.63.1-2.13781","url":null,"abstract":"<jats:p>/</jats:p>","PeriodicalId":387656,"journal":{"name":"Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti","volume":"132 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2019-10-01","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"124262192","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

{"title":"Knjižnica – kulturno in socialno srce šole: analiza učinkov optimizacije prostora šolske knjižnice z vidika uporabnikov","authors":"Nina Levpušček Melinc","doi":"10.55741/knj.63.1-2.13785","DOIUrl":"https://doi.org/10.55741/knj.63.1-2.13785","url":null,"abstract":"IzvlečekNamen: V prispevku je predstavljeno zadovoljstvo uporabnikov storitev šolske knjižnice na Osnovni šoli Simona Gregorčiča Kobarid, in sicer predvsem z vidika urejenosti in funkcionalnosti prostora. Zadovoljstvo uporabnikov je posledica izpolnitve njihovih pričakovanj. Pomembno je namreč, kako se uporabniki počutijo v prostoru, ki je namenjen za izobraževanje in sproščeno druženje.Metodologija/pristop: S pomočjo anketnega vprašalnika je bila med 42 uporabniki šolske knjižnice, to je reprezentativni vzorec naše populacije, izvedena kvantitativna raziskovalna metoda. Anketo s štirimi vprašanji zaprtega tipa, štirimi polodprtimi tipi vprašanj in dvema odprtima vprašanjema smo razdelili naključno izbranim uporabnikom šolske knjižnice.Rezultati: Na temelju analize podanih odgovorov glede ugotavljanja zadovoljstva uporabnikov šolske knjižnice z estetskimi in funkcionalnimi spremembami, ki so bile izvedene v knjižničnem prostoru, smo ugotovili, da so uporabniki zadovoljni z nekaterimi spremembami (postavitev bralnega kotička, pobarvane stene, sprememba postavitve pohištva, izposojevalnega pulta, postavitev namiznega šaha, štiri v vrsto …). Iz analize pa razberemo tudi, katere spremembe bi morali v šolski knjižnici še izvesti.Omejitve raziskave: Rezultate raziskave bi bilo smiselno preverjati z rezultati enake raziskave, ki bi bila izvedena pred prenovo knjižničnega prostora. Žal taka raziskava ni bila narejena.Izvirnost/uporabnost raziskave: Raziskava lahko služi za osnovo (pomoč) drugim knjižnicam pri izvajanju raziskav o zadovoljstvu uporabnikov s knjižničnimi prostori. Uporabnost raziskave pa je tudi v pridobljenih informacijah za nadaljnje spreminjanje in izboljšavo knjižničnih prostorov.","PeriodicalId":387656,"journal":{"name":"Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti","volume":"1 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2019-10-01","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"124349498","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

{"title":"Nov usmerjevalni sistem Univerzitetne knjižnice Maribor","authors":"Jerneja Ferlež, Jerneja Grašič, Boža Janžekovič, Vesna Lorenc, Valerija Pukšič, Klavdija Vnuk","doi":"10.55741/knj.63.1-2.13788","DOIUrl":"https://doi.org/10.55741/knj.63.1-2.13788","url":null,"abstract":"IzvlečekNamen: Prispevek obravnava nastajanje novega usmerjevalnega sistema Univerzitetne knjižnice Maribor. Pojasni razmerje med uporabnikom, njegovo orientacijsko izkušnjo, prostorom knjižnice in njegovo označitvijo. Namen prispevka je izpostaviti izhodišča in metode za načrtovanje usmerjevalnih sistemov v knjižnicah. Poudariti želi pomen dobrega načrtovanja in uvodne raziskave orientacijskega vedénja uporabnikov.Metodologija/pristop: Besedilo izhaja iz pregleda literature in strnitve izhodišč ter pregleda stanja obstoječe signalizacije. Glavne metode empiričnega dela, v katerem je bilo raziskano orientacijsko vedénje uporabnikov, so: analiza beleženja vprašanj uporabnikov, analiza opazovanja orientacijskega vedénja uporabnikov in analiza polstrukturiranih intervjujev ter krajša primerjalna analiza. Besedilo zatem na podlagi izsledkov prinaša pregled splošnih priporočil za koncipiranje usmerjevalnih sistemov ter opiše nastajanje konkretnega usmerjevalnega sistema in njegove faze. Izpostavi pomen predpriprave za učinkovito izpeljan projekt.Rezultati: Prispevek navaja izhodišča in priporočila, ki jih želi ponuditi kot splošen nabor za primerljive projekte. Analiza orientacijskega vedénja kot empirični del raziskave izpostavi ključne prostorske probleme uporabnikov, dejavnike, ki vplivajo na obvladovanje prostora in tiste, ki naredijo knjižnični prostor ne le obvladljiv, ampak tudi prijeten. Iz ugotovitev izhaja, da uporabniki najpogosteje povprašujejo po lokaciji določenega gradiva in po lokaciji določenih prostorov ter storitev, pogosto tistih, povezanih z IKT opremo. Iz analize vedénja uporabnikov je razvidna njihova težnja po samostojnem gibanju in orientiranju v knjižnici, ob čemer obstoječa usmerjevalna oprema ni več zadovoljevala njihovih potreb. Primerjava deležev vprašanj v dveh beleženjih, prvim pred uvedbo novega usmerjevalnega sistema in drugim po njej, pokaže, da je nov usmerjevalni sistem prinesel vsaj manjše izboljšanje omenjene uporabniške izkušnje.Omejitve raziskave: Kot največja omejitev se je pokazala delna nekonsistentnost pri beleženju vprašanj uporabnikov, saj so okoliščine narekovale veliko število zapisovalcev, to pa nujno pomeni tudi raznolikost v temeljitosti beleženja.Izvirnost/uporabnost raziskave: Raziskava prinaša temeljit pregled priporočil za načrtovanje usmerjevalnih sistemov v knjižnicah, hkrati pa poda preverjene metode opazovanja orientacijskega vedénja uporabnikov. Univerzitetni knjižnici Maribor podaja smernice za nov usmerjevalni sistem, ki je ob ustrezni prilagoditvi uporaben tudi v drugih knjižnicah. Hkrati podaja natančen pregled vseh faz načrtovanja in izvedbe celovitega knjižničnega usmerjevalnega sistema.","PeriodicalId":387656,"journal":{"name":"Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti","volume":"18 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2019-10-01","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"129929863","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

{"title":"Knjižnični prostori in kakovost študija medicine na Univerzi v Mariboru","authors":"Boža Janžekovič, Zorica Milinović","doi":"10.55741/knj.63.1-2.13789","DOIUrl":"https://doi.org/10.55741/knj.63.1-2.13789","url":null,"abstract":"IzvlečekNamen: Namen raziskave je ugotoviti, ali knjižnični prostori vplivajo na kakovost študija oziroma ali so se ob selitvi v nove prostore spremenili oziroma izboljšali pogoji za študente. Z izgradnjo nove zgradbe Medicinske fakultete Univerze v Mariboru (MF UM) na Taborskem nabrežju leta 2013 je knjižnica MF UM pridobila nove prostore v skupni površini 682 m²: osrednji prostor z ločeno tiho čitalnico, številna študijska mesta, računalniški kotiček, informacijsko izposojevalni pult, dodatne knjižnične zbirke in pisarno za vodjo knjižnice. Pred selitvijo je MF UM delovala v najetih prostorih na Slomškovem trgu 15 s knjižnico v enem prostoru, s površino 80 m². Ves čas od ustanovitve MF UM dalje je Univerzitetna knjižnica Maribor (UKM) svojo zbirko dopolnjevala s področja medicine, tako z dodatnimi izvodi predpisanega študijskega gradiva, kot z Zbirko modelov organov človeškega telesa dostopno študentom v Študijski sobi za anatomijo in z BIOMED-i zbirko predklinične literature.Metodologija/pristop: Primerjali smo aktivnosti študentov v času študija medicine na raziskovalnem področju pred selitvijo in po njej. S pomočjo anketnega vprašalnika smo proučili in analizirali uporabo knjižničnega prostora MF UM in prostorov v UKM.Rezultati: V prostorih nove zgradbe MF UM, kjer se je povečal in izboljšal prostor, namenjen knjižnični dejavnosti, se je močno povečalo tudi število oddanih nalog za Dekanovo nagrado, število objav študentov, kjer moramo izpostaviti tudi znanstvene objave študentov in udeležbe na kongresih in konferencah. Kakovostni knjižnični prostor, kot je v novi zgradbi MF UM, pozitivno doprinese h kakovostnejšemu delu študentov in zaposlenih.Omejitve raziskave: Omejitev naše raziskave je čas, saj je že več generacij študentov vezanih le na novo zgradbo MF UM in na UKM, zato smo pridobili manj podatkov o stari lokaciji knjižnice MF UM. Ker nismo uspeli zbrati podatkov še od članov Alumni kluba MF UM, se nismo lotili poglobljenih statističnih analiz.Izvirnost/uporabnost raziskave: Z dobljenimi rezultati želimo dopolniti in izboljšati knjižnične uporabniške izkušnje študentov na UM. Predstaviti želimo mnenja študentov medicine UM glede uporabe različnih knjižničnih prostorov.","PeriodicalId":387656,"journal":{"name":"Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti","volume":"23 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2019-10-01","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"127239317","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

{"title":"Koncept zelenih knjižnic in prva primera njegove vpeljave pri nas","authors":"Ana Zdravje, Marijana Korotaj","doi":"10.55741/knj.63.1-2.13783","DOIUrl":"https://doi.org/10.55741/knj.63.1-2.13783","url":null,"abstract":"IzvlečekV pričujočem članku je predstavljen pojem zelene knjižnice ter začetki in razvoj zelenih knjižnic v svetu in v Sloveniji. Članek je vsebinsko razdeljen na dva dela. V prvem delu je prikazan razvoj zelenih knjižnic, izdelan na podlagi pregleda literature o zelenih knjižnicah in na nekaj konkretnih primerov takih knjižnic. V drugem delu sta podrobneje predstavljeni prvi zeleni knjižnici v Sloveniji. Preko njune primerjave si je moč ogledati, kako je bil enak koncept na različna načina realiziran v dveh slovenskih regijah, kako so bili cilji in oblike dela v teh knjižnicah sprejeti v lokalnem okolju in kako so nanj vplivali.","PeriodicalId":387656,"journal":{"name":"Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti","volume":"1 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2019-10-01","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"130590728","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

{"title":"Pomen knjižnice kot javnega prostora – knjižnica kot »tretji prostor«: primer Goriške knjižnice Franceta Bevka Nova Gorica","authors":"Valentina Podgornik","doi":"10.55741/knj.63.1-2.13782","DOIUrl":"https://doi.org/10.55741/knj.63.1-2.13782","url":null,"abstract":"IzvlečekPrispevek zajema razmišljanja o pomenu knjižnice kot javnem in »tretjem prostoru«. Splošne knjižnice še zdaleč niso samo ustanove, ki pridobivajo, obdelujejo in hranijo gradivo ter ga dajejo na voljo uporabnikom, ampak tudi družabni prostori, ki povezujejo ljudi različnih miselnosti, kultur in interesov. Spadajo med javne kulturne in izobraževalne ustanove lokalnega pomena, ki so pod enakimi pogoji namenjene vsem. Pomen knjižničnih prostorov za uporabnike je večplasten in predvsem odvisen od potreb uporabnikov in lokalne skupnosti. Splošne knjižnice so institucije vseživljenjskega izobraževanja, ki morajo uporabnikom poleg osnovnih dejavnosti ponuditi in zagotoviti tudi občutek domačnosti, topline, varnosti in zavetja. Predvsem pa morajo biti stalnica v življenju ljudi, ki jih obiskujejo. »Tretji prostori« so neformalni prostori, ki omogočajo srečevanje, druženje in povezovanje ljudi, sklepanje novih prijateljstev ter družbenih in socialnih interakcij, dobro počutje in izgradnjo socialnega kapitala.Pregled literature pojasnjuje in razčlenjuje pojem »tretjega prostora«, ki se z razvojem splošnih knjižnic pojavlja že dolgo, vendar je kljub temu težko dojemljiv – čemu služi oziroma kaj to sploh je. V članku ugotavljamo, v kolikšni meri delovanje Goriške knjižnice Franceta Bevka ustreza opredelitvi »tretjega prostora«. Ugotovitve temeljijo na subjektivnem opazovanju ter razmišljanju o izbrani tematiki, na podlagi osebnih praks in zaznav ter na podlagi izmenjave mnenj z uporabniki, ki obiskujejo prireditve in dogodke knjižnice in so uporabniki njenih storitev.","PeriodicalId":387656,"journal":{"name":"Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti","volume":"30 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2019-10-01","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"123792631","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

{"title":"Statut Zveze bibliotekarskih društev Slovenije","authors":"Zveza Bibliotekarskih DRUŠTEV SLOVENIJE","doi":"10.55741/knj.63.1-2.13779","DOIUrl":"https://doi.org/10.55741/knj.63.1-2.13779","url":null,"abstract":"<jats:p>/</jats:p>","PeriodicalId":387656,"journal":{"name":"Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti","volume":"8 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2019-10-01","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"126361245","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

{"title":"Vrednotenje kakovosti notranjega okolja visokošolske knjižnice – primer knjižnice Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani","authors":"Teja Koler Povh, Mateja Dovjak","doi":"10.55741/knj.63.1-2.13790","DOIUrl":"https://doi.org/10.55741/knj.63.1-2.13790","url":null,"abstract":"IzvlečekNamen: Namen članka je izvedba študije obstoječih določil za knjižnice z vidika knjižničarske in delovnopravne zakonodaje za zagotavljanje udobja in varnosti v knjižnicah, s poudarkom na visokošolskih knjižnicah. Na osnovi rezultatov študije je bilo izvedeno vrednotenje prostora vzorčne visokošolske knjižnice Fakultete za gradbeništvo in geodezijo UL.Metodologija/pristop: Izveden je pregled knjižničnih in delovnopravnih določil za visokošolske knjižnice in izdelana shema aktivnih con vzorčne visokošolske knjižnice Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani (UL FGG). Določila in tehnične norme so aplicirane v vzorčno knjižnico UL FGG. V njej je bila izvedena raziskava kakovosti notranjega okolja, ki je vključevala meritve petih parametrov in evalvacijo.Rezultati: Ob upoštevanju priporočil IFLA načel in tehničnih določil za varno in udobno notranje okolje knjižnice smo izdelali funkcionalno shemo za knjižnico UL FGG. Na podlagi rezultatov opravljenih meritev izbranih parametrov notranjega okolja smo izdelali presojo kakovosti notranjega okolja vzorčne knjižnice UL FGG po določilih knjižničarske in varstvene zakonodaje.Omejitve raziskave: Raziskava kakovosti notranjega okolja v vzorčni visokošolski knjižnici je bila opravljena v času spomladanskega izpitnega obdobja, ko utrip knjižnice ni običajen, zato bi jo bilo v prihodnosti smiselno ponoviti in rezultate meritev ponovno evalvirati.Izvirnost/uporabnost raziskave: Na osnovi zakonskih in tehničnih določil je izdelana funkcionalna shema za razporeditev prostorov in opremo za vzorčno knjižnico UL FGG, ki je uporabna tudi za druge visokošolske knjižnice. Uporabljena metodologija za presojo kakovosti notranjega okolja je skladna z IFLA načeli, priporočilne vrednosti izbranih parametrov so natančno opredeljene v tehničnih določilih in navedene v rezultatihraziskave. Ti imajo uporabno vrednost za gradnjo ali prenovo knjižničnih prostorov v duhu zasnove varnega in udobnega notranjega okolja za obiskovalce knjižnic in zaposlene v njih ter zagotavljanja kakovostne hrambe gradiva.","PeriodicalId":387656,"journal":{"name":"Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti","volume":"62 5","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2019-10-01","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"132463726","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

{"title":"Hoja med knjigami, pohajkovanje po knjižnici in Faldbakknova kaotična gnezda knjig","authors":"Nena Škerlj","doi":"10.55741/knj.63.1-2.13780","DOIUrl":"https://doi.org/10.55741/knj.63.1-2.13780","url":null,"abstract":"IzvlečekKnjižnica je v prispevku prikazana kot prostor osredotočene hoje v iskanju določene knjige in/ali naključnega pohajkovanja med knjigami, kot prostor reda in/ali nereda, ki pa je v obeh primerih prostor lepote in potencialne ustvarjalnosti. Razni načini sistematizacije znanja so prisotni že od nekdaj, poudarjanje nereda v redu pa je značilneje za novejši čas, ko se s tem ukvarjajo na primer Matias Faldbakken, Jorge Louis Borges, Alberto Manguel in kažejo na pomembnost in lepoto neurejenega v kozmosu, svetu, knjižnicah in knjigah.","PeriodicalId":387656,"journal":{"name":"Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti","volume":"11 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2019-10-01","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"122319609","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

{"title":"Izzivi pri načrtovanju knjižnične mreže splošnih knjižnic v mestnem okolju","authors":"Simona Resman, Marijan Špoljar, Aleš Klemen","doi":"10.55741/knj.63.1-2.13793","DOIUrl":"https://doi.org/10.55741/knj.63.1-2.13793","url":null,"abstract":"IzvlečekNamen: Prispevek obravnava doprinos splošne knjižnice k identiteti urbanega okolja, vrednost, ki jo splošna knjižnica prinaša prebivalcem mesta, specifiko umeščanja lokacij in načrtovanja mreže knjižnic v urbanem okolju, ki sta utemeljena na podlagi demografskih in prostorskih podatkov, v kombinaciji s prostorsko analizo knjižnične mreže.Metodologija/pristop: Opravljen je bil pregled strokovne literature in dobrih praks pri analiziranju in načrtovanju mrež splošnih knjižnic s pomočjo orodij geografskih informacijskih sistemov (GIS).Rezultati: Na podlagi pregleda je možno ugotoviti, ali so lokacije v knjižnični mreži ustrezne. Pripravljen je bil pregled nabora orodij, s poudarkom na GIS orodjih, s pomočjo katerih lahko shranjujemo, upravljamo in prikazujemo podatke, ter tako ustvarjamo vizualno povedne zemljevide, ki po eni strani predstavljajo umeščenost knjižnice v lokalna okolja, hkrati pa bodo izhodišče za evalvacijo knjižnične mreže in izvedbo njene optimizacije.Omejitve raziskave: Mreža Mestne knjižnice Ljubljana (MKL) je zaradi svoje velikosti in zgodovinskih razlogov zelo specifična, tako smo se pri teoretičnih izhodiščih za načrtovanje optimizacije knjižnične mreže lahko opirali le na tujo prakso, ki pa v vseh vidikih ni popolnoma prenosljiva v slovensko knjižnično okolje.Izvirnost/uporabnost raziskave: Prispevek predstavlja teoretična izhodišča za izvedbo analize in načrtovanja optimizacije mreže splošne knjižnice v mestnem okolju. Predstavljena so javna in brezplačno dostopna orodja za pridobivanje potrebnih podatkov za izgradnjo lastnega sistema za podporo pri načrtovanju knjižnic s pomočjo GIS.","PeriodicalId":387656,"journal":{"name":"Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti","volume":"7 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2019-10-01","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"130834892","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}