Pomen knjižnice kot javnega prostora – knjižnica kot »tretji prostor«: primer Goriške knjižnice Franceta Bevka Nova Gorica

Abstract

IzvlečekPrispevek zajema razmišljanja o pomenu knjižnice kot javnem in »tretjem prostoru«. Splošne knjižnice še zdaleč niso samo ustanove, ki pridobivajo, obdelujejo in hranijo gradivo ter ga dajejo na voljo uporabnikom, ampak tudi družabni prostori, ki povezujejo ljudi različnih miselnosti, kultur in interesov. Spadajo med javne kulturne in izobraževalne ustanove lokalnega pomena, ki so pod enakimi pogoji namenjene vsem. Pomen knjižničnih prostorov za uporabnike je večplasten in predvsem odvisen od potreb uporabnikov in lokalne skupnosti. Splošne knjižnice so institucije vseživljenjskega izobraževanja, ki morajo uporabnikom poleg osnovnih dejavnosti ponuditi in zagotoviti tudi občutek domačnosti, topline, varnosti in zavetja. Predvsem pa morajo biti stalnica v življenju ljudi, ki jih obiskujejo. »Tretji prostori« so neformalni prostori, ki omogočajo srečevanje, druženje in povezovanje ljudi, sklepanje novih prijateljstev ter družbenih in socialnih interakcij, dobro počutje in izgradnjo socialnega kapitala.Pregled literature pojasnjuje in razčlenjuje pojem »tretjega prostora«, ki se z razvojem splošnih knjižnic pojavlja že dolgo, vendar je kljub temu težko dojemljiv – čemu služi oziroma kaj to sploh je. V članku ugotavljamo, v kolikšni meri delovanje Goriške knjižnice Franceta Bevka ustreza opredelitvi »tretjega prostora«. Ugotovitve temeljijo na subjektivnem opazovanju ter razmišljanju o izbrani tematiki, na podlagi osebnih praks in zaznav ter na podlagi izmenjave mnenj z uporabniki, ki obiskujejo prireditve in dogodke knjižnice in so uporabniki njenih storitev.