Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti最新文献

{"title":"Knjižnica – kulturno in socialno srce šole: praktični primer optimizacije prostora šolske knjižnice Osnovne šole Simona Gregorčiča Kobarid","authors":"Petra Škrjanc","doi":"10.55741/knj.63.1-2.13786","DOIUrl":"https://doi.org/10.55741/knj.63.1-2.13786","url":null,"abstract":"IzvlečekNamen: V članku je predstavljen praktični primer v letih 2016–2017 izvedene optimizacije nekakovostno zasnovanega prostora šolske knjižnice na OŠ Simona Gregorčiča Kobarid. Članek predstavi razvoj knjižnične dejavnosti na kobariški šoli in navede razloge, ki so pripeljali do optimizacije prostora, v katerem šolska knjižnica deluje od leta 1998. Skozi oblikovne elemente in principe, uporabljene v prostoru pred in po optimizaciji, utemeljuje pozitivne učinke optimizacije na prostor in uporabnike. Zaradi neustrezne prostorske zasnove knjižnice je v članku predstavljena ambicioznejša vizija za kakovostno rešitev osnovnega prostorskega problema.Metodologija/pristop: Članek pregledno opisuje vsebinske, likovne in praktične vidike izvedene optimizacije prostora šolske knjižnice.Rezultati: Članek predstavlja rezultate prve analize procesov in rezultatov optimizacije. Ob tem se je pokazalo, da se lahko optimizacijo šolske knjižnice upravičeno uvršča med primere dobrih praks prenov prostorov šolskih knjižnic v Sloveniji.Omejitve raziskave: Postopki optimizacije so bili zasnovani in izvedeni na podlagi objektivnih pomanjkljivosti prostora knjižnice in subjektivnih ocen počutja zaposlenih in uporabnikov v tem prostoru. Medtem ko lahko učinke optimizacije merimo na konkretnih posledicah, pa meritev počutja v prostoru in meritev funkcionalnosti prostora pred začetkom izvajanja postopkov nimamo, zato rezultatov pred prenovo in po njej ne moremo povsem objektivno primerjati.Izvirnost/uporabnost raziskave: Poleg osnovnega namena predstavitve praktičnega primera optimizacije in zaznanih učinkov na uporabnike želi članek spodbuditi k razmisleku o pomenu kakovostno in premišljeno oblikovanega učnega in podpornega okolja v slovenskih šolah.","PeriodicalId":387656,"journal":{"name":"Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti","volume":"25 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2019-10-01","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"121048331","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

{"title":"Borut Abram (1954–2019)","authors":"Sodelavci Nuk","doi":"10.55741/knj.62.4.13802","DOIUrl":"https://doi.org/10.55741/knj.62.4.13802","url":null,"abstract":"<jats:p>/</jats:p>","PeriodicalId":387656,"journal":{"name":"Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti","volume":"29 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2019-01-19","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"122722081","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

{"title":"Slovenske bibliografije v letu 2017","authors":"Matjaž Hočevar","doi":"10.55741/knj.62.4.13795","DOIUrl":"https://doi.org/10.55741/knj.62.4.13795","url":null,"abstract":"<jats:p>/</jats:p>","PeriodicalId":387656,"journal":{"name":"Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti","volume":"158 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2018-12-29","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"121783552","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

{"title":"Vrednotenje bibliografske storitve z vidika raziskovalne dejavnosti: pomen in vpliv vodenja bibliografije raziskovalcev za knjižničarje v slovenskih raziskovalnih knjižnicah","authors":"Maja Peteh, Primož Južnič","doi":"10.55741/knj.62.4.13796","DOIUrl":"https://doi.org/10.55741/knj.62.4.13796","url":null,"abstract":"IzvlečekNamen: Svetovanje uporabnikom pridobiva vedno večji pomen v celotnem obsegu knjižničnih storitev. Svetovanje raziskovalcem od knjižničarja zahteva poglobljena bibliometrijska znanja, predvsem v visokošolskih in specialnih knjižnicah. Knjižničar bibliograf v slovenskem prostoru vnaša bibliografske zapise v sistem COBISS in ima s tem vpogled v objave raziskovalcev svoje institucije. V prvem delu prispevka so raziskana znanja, ki jih knjižničarji bibliografi pridobijo z vodenjem bibliografij raziskovalcev, in njihov vpliv na vzajemni odnos bibliotekar – raziskovalec. Drugi del raziskave obravnava vprašanje, koliko časa potrebujejo za katalogizacijo posameznih bibliografskih enot.Metodologija/pristop: Rezultati raziskave so kombinacija uporabe metode spletnega vprašalnika za visokošolske in specialne knjižničarje o njihovem delu (n = 113) in zabeležk 10 knjižničarjev bibliografov o času, potrebnem za izdelavo bibliografskega zapisa za potrebe bibliografij (n = 401 zapis).Rezultati: Za večino knjižničarjev bibliografov vodenje bibliografij ni primarna delovna obveznost. Za kakovostno opravljanje tega dela so nujna različna znanja in raznovrstni načini pridobivanja dodatnih informacij in mnenj, ki jih knjižničarji bibliografi dobijo v pravilnikih in pri kolegih. Zaradi narave bibliografskega dela spoznavajo raziskovalna področja ustanove in raziskovalcev z druge perspektive in razvijajo osebni stik z raziskovalci. V prispevku je prikazan povprečen čas izdelave bibliografskega zapisa glede na vrsto gradiva.Omejitve raziskave: Zaradi posebnosti slovenskega knjižničnega sistema, ki povezuje vzajemni katalog in informacijski sistem o raziskovalni dejavnosti (SICRIS), so rezultati uporabni le v slovenskem kontekstu. Analiza vrednotenja bibliografske storitve je nakazala, da bi bilo treba opraviti še intervjuje s knjižničarji bibliografi in raziskovalci, ki bi lahko pomembno dopolnili rezultate raziskave.Izvirnost/uporabnost raziskave: Knjižničarji bibliografi s svojim delom pridobijo vpogled v objave raziskovalcev institucije. Raziskava poudarja pomen spoznanj (predvsem vpogled v produkcijo raziskovalcev), ki jih knjižničar bibliograf pridobi z vodenjem bibliografij in jih lahko kakovostno uporabi pri svetovanju raziskovalcem na drugih področjih. Raziskava kaže na potrebo po zavestnem sodelovanju knjižničarjev bibliografov in raziskovalcev. Knjižničar bibliograf je zakladnica informacij za raziskovalce lastne ustanove in področja delovanja ustanove. Morebitna zunanja izvedba te storitve (t. i. outsourcing) bi pomenila manj kakovostno knjižnično informacijsko storitev.","PeriodicalId":387656,"journal":{"name":"Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti","volume":"1 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2018-12-27","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"124240965","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

{"title":"Podpora splošne knjižnice pri soočanju z demenco: stanje v slovenskih splošnih knjižnicah","authors":"Alma Kare","doi":"10.55741/knj.62.4.13798","DOIUrl":"https://doi.org/10.55741/knj.62.4.13798","url":null,"abstract":"IzvlečekNamen: Demenca je bolezen možganov, ki je zaradi staranja prebivalstva v porastu in predstavlja velik družbeni problem. Namen članka je ugotoviti, kako aktivne so slovenske splošne knjižnice pri zagotavljanju podpore osebam z demenco in tistim, ki zanje skrbijo.Metodologija/pristop: V raziskavi smo uporabili dve različni metodi spraševanja. Z anketno metodo smo zajeli trideset direktorjev slovenskih splošnih knjižnic. Povezavo na anketo s petimi zaprtimi, štirimi polzaprtimi in sedmimi odprtimi vprašanji smo poslali na elektronske naslove. Z metodo polstrukturiranega intervjuja smo zajeli dvanajst strokovnih delavcev v domovih za starejše.Rezultat: Analiza odgovorov spletne ankete je pokazala, da slovenske splošne knjižnice pri izvajanju storitev za podporo pri soočanju z demenco niso zelo aktivne. Podpornih storitev za osebe z demenco skoraj ni. V številnih primerih se splošne storitve za podporo pri demenci in storitve za osebe z demenco ne ločijo. Rezultati intervjujev kažejo, da strokovni delavci v domovih za starejše splošne knjižnice še ne prepoznavajo kot večinoma želijo.Omejitve raziskave: Za spletni anketni vprašalnik smo se odločili, ker smo želeli čim večji odziv direktorjev splošnih knjižnic. Pri interpretaciji pridobljenih podatkov pa smo pogrešali možnost, da bi z dodatnimi vprašanji razjasnili dileme, kot smo jih lahko pri intervjujih.Izvirnost/uporabnost raziskave: Prva raziskava v slovenskem prostoru, ki obravnava demenco in uporabniško skupino s posebnimi potrebami, ki ima demenco, s knjižničarskega vidika. Raziskava prepoznava glavne probleme in s tem ponuja izhodišča za nadaljnje raziskave.","PeriodicalId":387656,"journal":{"name":"Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti","volume":"19 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2018-12-24","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"121610405","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

{"title":"Novoveški tiski in vezave v Nadškofijskem arhivu Maribor","authors":"Lilijana Urlep","doi":"10.55741/knj.62.4.13799","DOIUrl":"https://doi.org/10.55741/knj.62.4.13799","url":null,"abstract":"IzvlečekNamen: V članku so predstavljeni novoveški tiski iz historične knjižnice lavantinskih škofov, ki jo hrani Nadškofijski arhiv Maribor. Novoveški tiski so prikazani z vsebinskega, estetskega in zgodovinskega vidika. Splošen pregled dopolnjujejo predstavitve posameznih tiskov, ki kažejo specifične lastnosti. Prispevek prinaša tudi nova spoznanja o zgodovini historične knjižnice in o vlogi lavantinskih škofov pri oblikovanju knjižničnega fonda.Metodologija/pristop: Pri nastanku članka je bila uporabljena predvsem historična metoda na osnovi kritičnega pregleda arhivskih virov in knjižničnega gradiva.Rezultati: V historični knjižnici lavantinskih škofov so številni novoveški tiski, ki jih lahko uvrstimo med pomembnejše spomenike pisne kulturne dediščine na slovenskih in evropskih tleh. Vsebinsko so novoveški tiski zelo raznovrstni. Prevladujejo teološka dela na čelu z biblijami in liturgičnimi knjigami, teologiji sledijo druge humanistične discipline. Še posebej dragocena so dela, ki izstopajo zaradi svojih vsebinskih značilnosti, redkosti (dvorni letopis iz leta 1705), estetskih lastnosti na čelu z okrasnimi prvinami in dekorativnimi vezavami (Salzburški misal iz leta 1515 z datirano vezavo), zgodovinskih oziroma cerkvenozgodovinskih povezav z našim prostorom (Rimski misal oziroma lekcionar iz leta 1761) ali zaradi kombinacije vseh teh dejavnikov. Zanimiva je tudi skupina liturgičnih knjig iz 17. in 18. stoletja z dekorativnimi vezavami.Omejitve raziskave: Zaradi raznovrstnih delovnih obveznosti in pomanjkanja časa tiski do zdaj še niso bili popisani ali katalogizirani, zato podajanje konkretnih podatkov in izvedba statističnih analiz nista bila mogoča.Izvirnost/uporabnost raziskave: Prva študija, ki se ukvarja z navedeno tematiko in služi kot osnova za nadaljnje raziskave.","PeriodicalId":387656,"journal":{"name":"Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti","volume":"1 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2018-12-24","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"121434131","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

{"title":"Odprta znanost in kako v njej prepoznajo svojo vlogo slovenski visokošolski knjižničarji","authors":"Maja Kuhar, Teja Koler Povh","doi":"10.55741/knj.62.4.13797","DOIUrl":"https://doi.org/10.55741/knj.62.4.13797","url":null,"abstract":"IzvlečekOdprta znanost predstavlja sodobno komunikacijo v znanosti 21. stoletja in predpostavlja odprto delovanje raziskovalcev v vseh fazah raziskovanja. V začetni fazi je predstavljala pobudo raziskovalcev za odprti dostop do objav ob koncu prejšnjega stoletja. Ob njeni uveljavitvi je nujna preobrazba vlog visokošolskega knjižničarja. Namen prispevka je predstaviti vlogo visokošolskih knjižničarjev na področju odprte znanosti in kako to vidijo slovenski visokošolski knjižničarji. Raziskavo smo izvedli poleti 2017 med visokošolskimi knjižničarji na treh univerzah v Sloveniji. Podatki so bili pridobljeni z metodo spletnega anketiranja, v analizo smo vključili 64 v celoti izpolnjenih anketnih vprašalnikov. Ugotovili smo, da večina anketiranih pod pojmom odprta znanost razume zgolj odprti dostop do znanstvenih objav ter z njimi povezanih raziskovalnih podatkov in metapodatkov. Kot zelo pomembno nalogo pri delu visokošolskega knjižničarja na področju odprte znanosti so anketirani izpostavili izgradnjo repozitorija. Ugotovili smo, da je ta bolj pomembna knjižničarjem, zaposlenim v sklopu Univerze v Mariboru, kot tistim v sklopu Univerze v Ljubljani. Redki so prepoznali pomen vloge knjižničarja pri preverjanju podobnosti vsebin in le en knjižničar je izpostavil nujnost aktivne vloge knjižničarja pri svetovanju o določilih varovanja avtorske pravice. Več kot polovica anketiranih trdi, da naloge, povezane z odprto znanostjo, v njihovi knjižnici izvaja za to usposobljena oseba. Menimo, da bi bili lahko visokošolski knjižničarji v Sloveniji v opravljanje nalog, povezanih z odprto znanostjo, bolj vključeni. Priložnosti za posredovanje znanja knjižničarjem o odprtem dostopu se kažejo v krepitvi osebnih stikov v stroki ter s promocijo na strokovnih srečanjih in na spletnih portalih.","PeriodicalId":387656,"journal":{"name":"Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti","volume":"34 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2018-12-24","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"130433625","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

{"title":"Knjižne vezave iz predbaročnega časa: dopolnila k nekaterim spomenikom iz Ljubljane in Maribora","authors":"Nataša Golob","doi":"10.55741/knj.62.4.13800","DOIUrl":"https://doi.org/10.55741/knj.62.4.13800","url":null,"abstract":"IzvlečekČlanek temelji na ugotovitvah, ki so se izoblikovale ob pregledu številnih knjižnih vezav do sredine 16. stoletja. Upoštevani oziroma obravnavani rokopisi in zgodnji tiski so predvsem iz slovenskih knjižnic in arhivov, slovenskih provenienc v tujini ali pa so z našimi lokacijami kulturnozgodovinsko povezani. Namen članka je spodbuditi ciljno raziskovanje nekaterih poglavij vezav predbaročnega časa (do 1550), ki bi ob načrtnem delu lahko odpravilo še vedno moteče sive cone. Med zaželenimi cilji so predvsem pridobitev razvojno utemeljene terminologije, kataloga knjigoveških pečatnikov ter sistematična obravnava tako imenovanih mehkih vezav. Članek opozarja na dokumentarno vrednost starejših knjižnih vezav, ki vsebujejo izvirne zgodovinske podatke, imena knjigovezov, lokacij, letnice itd. ter so pomembni viri za antropologijo knjige. Nekaj besed je namenjenih tudi napačnim pogledom na estetiko knjižnih vezav, ki izvirajo iz premajhnega vzorca upoštevanih srednjeveških vezav ali pa iz nekritičnega ponavljanja vtisov, zapisanih v starejši literaturi.","PeriodicalId":387656,"journal":{"name":"Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti","volume":"32 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2018-12-24","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"117021594","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

{"title":"Pisalo, papir, potrpljenje: kratko razmišljanje ob simpoziju Rokopisne in tiskane knjige v arhivih in knjižnicah","authors":"Andrej Nared","doi":"10.55741/knj.62.4.13801","DOIUrl":"https://doi.org/10.55741/knj.62.4.13801","url":null,"abstract":"<jats:p>/</jats:p>","PeriodicalId":387656,"journal":{"name":"Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti","volume":"2 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2018-12-19","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"122948227","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

{"title":"Skrb za zdravje in varnost zaposlenih v Mestni knjižnici Ljubljana: priprava predloga načrta promocije zdravja","authors":"Suzana Štrempfelj","doi":"10.55741/knj.62.3.13805","DOIUrl":"https://doi.org/10.55741/knj.62.3.13805","url":null,"abstract":"IzvlečekSkrb za zdravje in varnost pri delu sta ključna elementa pri zagotavljanju bolj zdravega, produktivnega in daljšega poklicnega življenja. Delo in delovno okolje neposredno vplivata na zdravje, saj ljudje veliko časa preživimo na delovnem mestu, zato je obvladovanje psihosocialnih tveganj in stresa v delovnem okolju ter zagotovitev zdravja in varnosti pri delu pomemben dejavnik, katerega mora delodajalec tudi zakonsko upoštevati. Namen prispevka je ugotoviti, ali Mestna knjižnica Ljubljana oziroma njeno vodstvo skrbi za zdravje in varnost svojih zaposlenih, katere aktivnosti že izvaja in kaj še lahko stori za izboljšanje stanja na tem področju. Pregled stanja je bil izveden na osnovi teoretičnih izhodišč in preučitve dejanskih aktivnosti, ki se že izvajajo v okviru skrbi za zdravje zaposlenih. Prispevek je sestavljen iz treh delov. V prvem delu je izvedena analiza aktivnosti, ki se že izvajajo v Mestni knjižnici. V drugem delu prispevka je pripravljen predlog načrta promocije zdravja, katerega namen je informiranje, ozaveščanje, motiviranje zaposlenih in vodstva k zavestnemu, dejavnemu izvajanju in sodelovanju pri aktivnostih promocije zdravja. V tretjem delu pa so podani primeri dobrih praks oziroma predlogi aktivnosti za izboljšanje promocije zdravja. Iz prispevka je razvidno, da se v Mestni knjižnici Ljubljana poleg zakonsko določenih aktivnosti že izvaja tudi vrsta drugih aktivnosti za izboljšanje promocije zdravja zaposlenih. Veliko je že storjenega, še vedno pa ostaja veliko prostora za nove predloge, katerih uvedba bi pripomogla k izboljšanju, izpopolnjevanju in večanju zdravja ter varnosti zaposlenih v Mestni knjižnici Ljubljana.","PeriodicalId":387656,"journal":{"name":"Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti","volume":"144 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2018-10-30","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"128665718","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}