{"title":"Novoveški tiski in vezave v Nadškofijskem arhivu Maribor","authors":"Lilijana Urlep","doi":"10.55741/knj.62.4.13799","DOIUrl":null,"url":null,"abstract":"IzvlečekNamen: V članku so predstavljeni novoveški tiski iz historične knjižnice lavantinskih škofov, ki jo hrani Nadškofijski arhiv Maribor. Novoveški tiski so prikazani z vsebinskega, estetskega in zgodovinskega vidika. Splošen pregled dopolnjujejo predstavitve posameznih tiskov, ki kažejo specifične lastnosti. Prispevek prinaša tudi nova spoznanja o zgodovini historične knjižnice in o vlogi lavantinskih škofov pri oblikovanju knjižničnega fonda.Metodologija/pristop: Pri nastanku članka je bila uporabljena predvsem historična metoda na osnovi kritičnega pregleda arhivskih virov in knjižničnega gradiva.Rezultati: V historični knjižnici lavantinskih škofov so številni novoveški tiski, ki jih lahko uvrstimo med pomembnejše spomenike pisne kulturne dediščine na slovenskih in evropskih tleh. Vsebinsko so novoveški tiski zelo raznovrstni. Prevladujejo teološka dela na čelu z biblijami in liturgičnimi knjigami, teologiji sledijo druge humanistične discipline. Še posebej dragocena so dela, ki izstopajo zaradi svojih vsebinskih značilnosti, redkosti (dvorni letopis iz leta 1705), estetskih lastnosti na čelu z okrasnimi prvinami in dekorativnimi vezavami (Salzburški misal iz leta 1515 z datirano vezavo), zgodovinskih oziroma cerkvenozgodovinskih povezav z našim prostorom (Rimski misal oziroma lekcionar iz leta 1761) ali zaradi kombinacije vseh teh dejavnikov. Zanimiva je tudi skupina liturgičnih knjig iz 17. in 18. stoletja z dekorativnimi vezavami.Omejitve raziskave: Zaradi raznovrstnih delovnih obveznosti in pomanjkanja časa tiski do zdaj še niso bili popisani ali katalogizirani, zato podajanje konkretnih podatkov in izvedba statističnih analiz nista bila mogoča.Izvirnost/uporabnost raziskave: Prva študija, ki se ukvarja z navedeno tematiko in služi kot osnova za nadaljnje raziskave.","PeriodicalId":387656,"journal":{"name":"Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti","volume":"1 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0000,"publicationDate":"2018-12-24","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":"0","resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":null,"PeriodicalName":"Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti","FirstCategoryId":"1085","ListUrlMain":"https://doi.org/10.55741/knj.62.4.13799","RegionNum":0,"RegionCategory":null,"ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":null,"EPubDate":"","PubModel":"","JCR":"","JCRName":"","Score":null,"Total":0}
引用次数: 0
Abstract
IzvlečekNamen: V članku so predstavljeni novoveški tiski iz historične knjižnice lavantinskih škofov, ki jo hrani Nadškofijski arhiv Maribor. Novoveški tiski so prikazani z vsebinskega, estetskega in zgodovinskega vidika. Splošen pregled dopolnjujejo predstavitve posameznih tiskov, ki kažejo specifične lastnosti. Prispevek prinaša tudi nova spoznanja o zgodovini historične knjižnice in o vlogi lavantinskih škofov pri oblikovanju knjižničnega fonda.Metodologija/pristop: Pri nastanku članka je bila uporabljena predvsem historična metoda na osnovi kritičnega pregleda arhivskih virov in knjižničnega gradiva.Rezultati: V historični knjižnici lavantinskih škofov so številni novoveški tiski, ki jih lahko uvrstimo med pomembnejše spomenike pisne kulturne dediščine na slovenskih in evropskih tleh. Vsebinsko so novoveški tiski zelo raznovrstni. Prevladujejo teološka dela na čelu z biblijami in liturgičnimi knjigami, teologiji sledijo druge humanistične discipline. Še posebej dragocena so dela, ki izstopajo zaradi svojih vsebinskih značilnosti, redkosti (dvorni letopis iz leta 1705), estetskih lastnosti na čelu z okrasnimi prvinami in dekorativnimi vezavami (Salzburški misal iz leta 1515 z datirano vezavo), zgodovinskih oziroma cerkvenozgodovinskih povezav z našim prostorom (Rimski misal oziroma lekcionar iz leta 1761) ali zaradi kombinacije vseh teh dejavnikov. Zanimiva je tudi skupina liturgičnih knjig iz 17. in 18. stoletja z dekorativnimi vezavami.Omejitve raziskave: Zaradi raznovrstnih delovnih obveznosti in pomanjkanja časa tiski do zdaj še niso bili popisani ali katalogizirani, zato podajanje konkretnih podatkov in izvedba statističnih analiz nista bila mogoča.Izvirnost/uporabnost raziskave: Prva študija, ki se ukvarja z navedeno tematiko in služi kot osnova za nadaljnje raziskave.