Unity and Dialogue最新文献

{"title":"Jakob Aleksič – znanilec pomladi biblične znanosti","authors":"Samo Skralovnik","doi":"10.34291/EDINOST/74/SKRALOVNIK","DOIUrl":"https://doi.org/10.34291/EDINOST/74/SKRALOVNIK","url":null,"abstract":"V prispevku so kritično ovrednotene razprave, ki jih je dr. Jakob Aleksič objavil v Teološkem zborniku in v Bogoslovnem vestniku. Te niso strogo znanstvene narave, temveč strokovni prikaz, »pregled, ki ima le bolj splošno uvoden značaj« (1955, 144), kakor avtor sam zapiše v sklepu ene svojih bolj dognanih in obsežnih razprav. Na razprave so močno vplivali takratno dogajanje v Cerkvi in veliki premiki na področju uradnega odnosa Katoliške cerkve do Svetega pisma. Skoraj v vsaki razpravi se sklicuje na pomembne papeške dokumente tistega časa, zlasti Divino Afflante Spiritu (1943), Providentissimus Deus (1895) in Humani generis (1953). Kriterij analiziranih razprav je »zgledna cerkvenost« (Stainer 1980, 497), kar pomeni, da njegove razprave »zvesto sledijo nauku cerkvenega učiteljstva« (497). Vsi ti dokumenti imajo izrazito polemično oz. apologetično naravo in jih lahko razumemo, podobno kot večino Aleksičevih razprav, kot odgovor na izzive časa. V tem kontekstu lahko tudi razumemo Aleksičevo navdušenost nad rezultati pozitivnih znanosti, zlasti arheologije in zgodovine, ki še ne kaže povsem treznega, kritičnega in uravnoteženega premisleka glede njihove končne vloge za razumevanje Svetega pisma.","PeriodicalId":36962,"journal":{"name":"Unity and Dialogue","volume":"1 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2019-01-01","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"69876656","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

{"title":"Muslimani kot drugi v folklori in literaturi: med reprezentacijami in dejstvi .","authors":"Marjetka Golež Kaučič","doi":"10.34291/edinost/74/02/golez","DOIUrl":"https://doi.org/10.34291/edinost/74/02/golez","url":null,"abstract":"Na podlagi tekstualne in kontekstualne analize besedil, spoznanj folkloristike, zgodovine in sociologije smo ugotavljali upodobitve islama in pripadnika islama v literaturi in folklori. Spraševali smo se, ali so se morda tudi ob teh tematizacijah oblikovale podobe drugega. V članku presojamo, ali je stereotipizacija islama in njegova večinoma negativna podoba, znana iz folklornih in literarnih besedil, vplivala na odnos do islama kot religije in prek tega tudi do pripadnikov te religije? In, ali se ta negativna podoba sčasoma lahko transformira v pozitivno? Analizirali smo izbrane ljudske pesmi, ljudske pripovedi ter literarna besedila od Aškerca do sodobnosti glede na reprezentacijo in konceptualizacijo islama. Na podlagi analize besedil in teoretskih spoznanj, ugotavljamo, da podoba muslimana, ali Turka iz folklore in literature 19. stoletja prikazuje ontološko, religiozno in kulturno drugačnega tujega, kar pa povzroča odpor. Toda, ko pesnik Aškerc obišče muslimansko okolje konec 19. stoletja, gre za časovni in personalni odmik od obdobja turških vpadov, se stereotipizacija že prekine, drugačna izkušnja stika z islamom ga celo navduši, odkriva podobnosti s krščanstvom, hkrati pa eksotiko, ki je še posebno privlačna. A še vedno se v pesmih skrivajo kritični toni. Negativna podoba pripadnika islama je v folklori in literaturi 19. stoletja prevladujoča, saj je kolektivni spomin na turško divjanje in povezanost islama in muslimana z nasiljem, izjemno trdovraten. Drugače pa je v literaturi 1. svetovne vojne, saj je prav zaradi eksistencialne ogroženosti vseh udeležencev v vojni, v njej odsotnost bojazni pred Drugim, ki je bil muslimanske vere. Odnos do muslimanskega Drugega po letu 1991 pa je predstavljen nevtralno, morda so negativne le tiste podobe, ki izhajajo iz arabskega sveta, sveta, ki je bil preveč oddaljen od nas in ga nismo poznali. Razprava je poskusila zajeti različnost odnosov do muslimanskega drugega tako kot jih je bilo mogoče razbrati iz reprezentacij. Slovstvena podoba islama tako ni recept za dialog z drugim in drugačnim, je le možnost, da prek teh tematizacij ugotavljamo enoplastnost ali večplastnost teh podob. Ne moremo pa v analizo teh podob, niti v njihov kontekstualni okvir, aplicirati sodobnih medreligijskih trendov. Sodobna spoznanja, da dialog lahko poteka le na osebni ravni, da je mogoč le pri sprejemanju kulturne in religiozne različnosti, ki pa izhaja iz preseganja doktrinalnih in dogmatskih zapovedi tako islama kot krščanstva, vidimo tudi v nekaterih analiziranih besedilih.","PeriodicalId":36962,"journal":{"name":"Unity and Dialogue","volume":"1 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2019-01-01","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"69874542","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

{"title":"Vrzel med evropsko kulturo z globokimi krščanskimi koreninami in muslimansko miselnostjo","authors":"Drago Karl Ocvirk","doi":"10.34291/EDINOST/74/02/OCVIRK","DOIUrl":"https://doi.org/10.34291/EDINOST/74/02/OCVIRK","url":null,"abstract":"Papež Janez Pavel II. spodbuja Evropo, naj najde »pravšnji odnos do islama« in pri tem upošteva široko vrzel med evropsko kulturo zaznamovano s krščanstvom in muslimansko miselnostjo. Razprava osvetljuje tri področja, ki iz ozadja vplivajo na odnos med pripadniki krščanstva in islama v Evropi. (1) »Kraj spomina« kot je srečanje Frančiška s sultanom al-Malikom ali seldžuška zmaga pri Manzikertu lepo ponazarja, kako pomemben je kolektivni spomin za odnose z drugimi. Ob upoštevanju krščanskih in islamskih krajev spomina je pomembno tudi upoštevanje stroke: zgodovinopisja. (2) Za odnos je pomembna tudi identifikacija in status sogovornikov, kar med muslimani ni vedno enostavno. (3) Za odnos z islamom je pomembno je tudi stanje duha v Evropi. Kljub bistveni zaznamovanosti s krščanstvom je evropsko ozračje zelo kristjanofobno in obenem islamofilično oz. islamoidno (nekritično poveličevanje islama). Zaradi tega večji del leve srenje sleherno kritiko islama, tudi če prihaja od kritičnih muslimanov samih, obtožuje islamofobije. Ne nazadnje pa se je treba zavedati, da je tudi konfliktnost ena od razsežnosti odnosa in da je treba delati na tem, da ne prevlada v svoji nasilni obliki.","PeriodicalId":36962,"journal":{"name":"Unity and Dialogue","volume":"1 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2019-01-01","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"69875245","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

{"title":"Slomškov pogled na jezikovno vzgojo v bogoslovni šoli","authors":"Cvetka Rezar","doi":"10.34291/EDINOST/74/REZAR","DOIUrl":"https://doi.org/10.34291/EDINOST/74/REZAR","url":null,"abstract":"Anton Martin Slomšek je jezikovno vzgojo razumel kot eno pomembnejših v bogoslovnem študiju in si zanjo prizadeval na različne načine. Tako je že kot bogoslovec in pozneje kot spiritual v celovškem bogoslovju vodil tečaje slovenščine, ob pomanjkanju primernih priročnikov pa pripravil tudi nemško pisano slovensko slovnico in priročnik cerkvenega govorništva. S tem je Slomškova jezikovna vzgoja bodočih duhovnikov imela širši pomen, saj si je z njo intenzivno prizadeval izboljšati slovensko šolstvo in v njem utrditi mesto slovenščine, ki ji je z vidika enakopravnosti pripadalo ob prevladujoči nemščini. Njegovo jezikovno delo pa je imelo tudi dolgoročne vplive, saj je z njim pripravljal temelje za nadaljnje razvijanje dogodkov ob prestavitvi škofijskega sedeža in začetkih visokega šolstva v Mariboru. Ne nazadnje pa njegovo razumevanje slovenščine ostaja aktualno pri sodobnem jezikovnem načrtovanju maternega jezika v slovenskem izobraževalnem sistemu – tudi na visokošolski stopnji.","PeriodicalId":36962,"journal":{"name":"Unity and Dialogue","volume":"1 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2019-01-01","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"69876519","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

{"title":"Dojemanje pravice do svobode veroizpovedi v sodobni evropski družbi in zametki državnega religijskega prava v Sloveniji","authors":"Sebastijan Valentan","doi":"10.34291/EDINOST/74/VALENTAN","DOIUrl":"https://doi.org/10.34291/EDINOST/74/VALENTAN","url":null,"abstract":"Pravica do svobode verovanja je bila, kot je rečeno v preambuli Splošne deklaracije človekovih pravic OZN, spoznana za eno najvišjih prizadevanj človeštva. Kljub vsemu še vedno prihaja do kršitev na tem področju. Čeprav obstajajo danes številni pravni mehanizmi, ki varujejo temeljne pravice in svoboščine ljudi, je vloga civilne družbe, organizacij in ustanov, ki širijo idejo miru in medverskega sožitja, prav tako nepogrešljiva za njihovo učinkovitost. V razpravi prikažemo različne oblike odnosov med državo in verskimi skupnostmi, skozi katere se zrcali stopnja varovanja pravice do verske svobode, a še prej opozorimo na tozadevno terminološko pomanjkljivost pri nas. V nadaljevanju poudarimo pomembno vlogo različnih organizacij in civilne družbe za spoštovanje temeljnih človekovih pravic, zlasti pravice do verske svobode. Ob koncu pokažemo primer dobre prakse iz ZDA, ki predstavlja novost v svetovnem merilu.","PeriodicalId":36962,"journal":{"name":"Unity and Dialogue","volume":"1 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2019-01-01","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"69876865","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

{"title":"Mesto al-Malika al-Kāmila v zgodovini islama","authors":"A. Krajnc","doi":"10.34291/edinost/74/02/krajnc","DOIUrl":"https://doi.org/10.34291/edinost/74/02/krajnc","url":null,"abstract":"Glavni namen prispevka je umestiti al-Malika al-Kāmila v zgodovinski kontekst islama. Prispevek je razdeljen na pet delov, razdelitev pa je utemeljena na obdobjih zgodovine islama.. Prvi del je posvečen obravnavi vprašanja Mohamedovega nasledstva ter koncepta kalifa, ki je odgovoril na to vprašanje. V drugem delu prispevka je obravnavan koncept ʿulame, to je skupnosti religijskih učenjakov, znotraj Umajadskega in Abasidskega kalifata ter vprašanje razmerja med ʿulamo ter kalifi. Tretji del je posvečen pojavu sub-dinastij, ki so Abasidskemu kalifatu predstavljale tekmeca. Posebna pozornost je namenjena razvoju v pojmovanju vloge kalifa ter pojavu alternativnih, dotlej nepoznanih oblik vladanja. V četrtem delu je Ajubidska dinastija na kratko predstavljena ter umeščena v kontekst sprememb obravnavanih v tretjem delu. Nadalje je četrti del posvečen tudi pojmu sultanata, to je kako je do njega prišlo ter katere so bile njegove glavne značilnosti. V petem delu je podana kratka predstavitev al-Kāmila s posebnim ozirom na njegovo vlogo znotraj tedaj obstoječih političnih struktur ter dele njegovega življenje, ki so bili še posebej povezani z dogodki iz njemu predhodne islamske zgodovine. Prispevek nas na koncu pripelje do majhnega mesteca »Damietta«, kjer je leta 1219 po Kr. pred frankovskimi vojaki stal devetinštiridesetleten al-Malik al¬-Kāmil, ki je le leto poprej prejel naziv sultan.","PeriodicalId":36962,"journal":{"name":"Unity and Dialogue","volume":"1 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2019-01-01","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"69875153","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

{"title":"Susreti svetoga Franje Asiškoga i fra Anđela Zvizdovića sa sultanima","authors":"Mile Babíc","doi":"10.34291/edinost/74/02/babic","DOIUrl":"https://doi.org/10.34291/edinost/74/02/babic","url":null,"abstract":"Susreti sv. Franje Asiškoga sa sultanom Malikom al-Kamilom 1219. u Egiptu (u gradu Damietti) za vrijeme Pete križarske vojne i fra Anđela Zvizdovića sa sultanom Mehmedom II. el-Fatihom (Osvajačem) u Bosni na polju Milodraž 1463. nakon pada Bosanskoga Kraljevstva označuju prijelaz iz paradigme nasilja u paradigmu nenasilja. To je susret dvojice nosilaca onodobne najveće svjetske moći s dvojicom franjevaca koji su nosioci najveće svjetske nemoći, tj. ljubavi kao samoponiznosti (kenosis). Vojna i svaka druga moć uvećavaju se tako što njezini nosioci stalno pobjeđuju svoje neprijatelje. To je logika neprijateljskoga pristupa onima koji se ne podređuju toj moći. Pobjeđivanjem moć stalno raste i tako sebe stalno uzvisuje. Moć može rasti samo ako pred sobom ima neprijatelja. Nemoć, tj. ljubav kao samoponiznost odnosi se prema svima kao prijateljima i tako samu sebe ponizuje. Ona se prema neprijateljima odnosi kao prema prijateljima. Tako ljubav kao samoponiznost može obratiti svaku vojnu i drugu moć, ali ne može obratiti (promijeniti) svetu moć, tj. moć koja samu sebe apsolutizira. Fra Anđeo Zvizdović ostaje vjeran evanđeoskoj logici sv. Franje Asiškoga, tj. logici dobrote i samoponiznosti, dakle, ostaje vjeran logičkoj formi (L. Wittgenstein) Evanđelja. Iz toga slijedi da su pobjednici i pobijeđeni jednako udaljeni od svoje slobode.","PeriodicalId":36962,"journal":{"name":"Unity and Dialogue","volume":"1 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2019-01-01","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"69874687","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

{"title":"Obravnava islama v učbenikih predavateljev osnovnega bogoslovja na Teološki fakulteti v Ljubljani od njene ustanovitve do danes","authors":"Nik Trontelj","doi":"10.34291/edinost/74/02/trontelj","DOIUrl":"https://doi.org/10.34291/edinost/74/02/trontelj","url":null,"abstract":"V prispevku predstavimo vsebinske poudarke študijske snovi o islamu, ki so jo na Teološki fakulteti v Ljubljani od njene ustanovitve (1919) obravnavali predavatelji osnovnega bogoslovja (apologetike). V sto letih obstoja Teološke fakultete so se pri različnih študijskih predmetih osnovnega bogoslovja (apologetika, misiologija, verstva, osnovno bogoslovje) redno posvečali študiju nekrščanskih verstev. V raziskavi želimo ovrednotiti način obravnave islama pri posameznih predavateljih osnovnega bogoslovja. V prispevku upoštevamo njihove učbenike za osnovno bogoslovje, verstva in misiologijo. Pred drugim vatikanskim cerkvenim zborom so predavatelji govorili o potrebi po krščanskem »spreobračanju« muslimanov zaradi njihovih »zablod«. Po drugem vatikanskem cerkvenem zboru so predavatelji islam začeli obravnavati v dialoški perspektivi.","PeriodicalId":36962,"journal":{"name":"Unity and Dialogue","volume":"1 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2019-01-01","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"69875474","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

{"title":"Jože Rajhman (1924‒1998), duhovni in pastoralni teolog, literarni zgodovinar trubarolog","authors":"Fanika Krajnc-Vrečko","doi":"10.34291/EDINOST/74/KRAJNC","DOIUrl":"https://doi.org/10.34291/EDINOST/74/KRAJNC","url":null,"abstract":"Raziskava osvetljuje življenje in delo teologa in literarnega zgodovinarja Jožeta Rajhmana, ki je v drugi polovici 20. stoletja zaznamoval slovenski prostor z duhovno vzgojo velikega števila duhovnikov mariborske škofije, bil predavatelj duhovne in pastoralne teologije na Teološki fakulteti z Oddelkom v Mariboru, predvsem pa je v svojem raziskovalnem delu izjemno prispeval k osvetlitvi dela in življenja slovenskega reformatorja Primoža Trubarja. Zaradi obsežnega opusa avtorja je prikazan le del teološkega opusa in nekoliko obširneje njegovo literarnozgodovinsko delo, ki pa je neločljivo vezano na teološke raziskave slovenskega protestantizma v 16. stoletju. Rajhman predstavlja del ožjega vodstva oživljenega mariborskega bogoslovja izpred 50 let, z delom na področju slovenske protestantike pa spada med pomembnejše ekumenske delavce na Slovenskem v drugi polovici 20. stoletja.","PeriodicalId":36962,"journal":{"name":"Unity and Dialogue","volume":"1 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2019-01-01","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"69876351","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

{"title":"Katoliški temelji medreligijskega dialoga","authors":"Mari Jože Osredkar","doi":"10.34291/edinost/74/02/osredkar2","DOIUrl":"https://doi.org/10.34291/edinost/74/02/osredkar2","url":null,"abstract":"V zadnjih desetletjih je dejavnost Katoliške cerkve postala izrazito dialoška; predvsem v odnosu do muslimanov. Mnogim katoličanom ta cerkvena »politika« ni pogodu Toda, dialog je rezultat premišljene odločitve koncilskih očetov v Vatikanu leta 1965. Dokumenti, ki utemeljujejo medreligijski dialog: Eclesiam suam, Lumen gentium in Nostra aetate. Koncilski očetje so spoznali, da je spoštovanje in sprejemanje drugačnih srčika evangelija in da je samo v dialogu možno sobivanje in preživetje. Dovolj je bilo križarskih vojn in preveč pobitih na vseh straneh. Res je, da med nami živi čedalje več muslimanov. Toda obstaja samo eno orožje, s pomočjo katerega sta lahko obe strani zmagovalki, to je dialog. V našem prispevku smo spregovorili tudi o Dokumentu o bratstvu vseh ljudi za svetovni mir in skupno sobivanje, ki izraža strinjanje papeža Frančiška in velikega imama iz Kaira, da povabita kristjane in muslimane po vsem svetu k delu za mir in medsebojno razumevanje.","PeriodicalId":36962,"journal":{"name":"Unity and Dialogue","volume":"1 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2019-01-01","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"69874983","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}