Unity and Dialogue最新文献

{"title":"Srednjeveški potopisi manjših bratov kot zgodovinski vir","authors":"Bogdan Kolar","doi":"10.34291/edinost/74/02/kolar","DOIUrl":"https://doi.org/10.34291/edinost/74/02/kolar","url":null,"abstract":"Za seznanjanje Evrope z Daljnim Vzhodom so v visokem srednjem veku imeli poleg Marca Pola zasluge štirje manjši bratje, ki so s svojimi spisi prispevali k večanju zanimanja in posledično boljšemu poznanju tega dela sveta. Manjši bratje so vzpostavljali stike med evropskimi dvori in deželami Daljnega Vzhoda in so v tem delu sveta ustanovili prve krščanske skupnosti. Na temelju njihovih poročil so Evropejci začeli izdelovati zemljevide. Ker so bili dobri poznavalci krajev, ljudi in navad, so njihovi zapisi pomenili obogatitev evropskega znanja o Aziji, hkrati so dajali pobude za nadaljnje stike, izmenjavo dobrin in načrtovanje podobnih akcij. Večja pozornost je namenjena spisu brata Odorika iz Furlanije, ki je že v svojem času veljal za enega od štirih velikih popotnikov v srednjem veku. Odšel je na pot kot izkušen redovnik, dobro izobražen, z bogato pastoralno izkušnjo dela v domačem okolju in ugleden.","PeriodicalId":36962,"journal":{"name":"Unity and Dialogue","volume":"1 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2019-01-01","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"69874711","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

{"title":"Zahod in islamski svet skozi zgodovino","authors":"Dragan Potočnik","doi":"10.34291/edinost/74/02/potocnik","DOIUrl":"https://doi.org/10.34291/edinost/74/02/potocnik","url":null,"abstract":"Odnosi med Evropo in islamskim svetom so bili pogosto zaznamovani z nasiljem in spopadi. V času Omajadskega kalifata (661–750) so muslimani zasedli sveto mesto kristjanov, judov in muslimanov Jeruzalem, oblegali Konstantinopel, prodrli na Pirenejski polotok in jug Evrope. V tej prvi fazi širjenja kalifata se je islam soočal z vse hujšimi boji znotraj svojih vrst. Že kmalu po nastanku islama so obstajale razlike znotraj islamskega sveta, to je v glavnem med prevladujočo sunitsko obliko in šiiti. Odgovor evropskega krščanstva na prvi veliki džihad sta bila rekonkvista in križarske vojne. Na vzhodu se je krščanska kraljevina Gruzija osvobodila in zagospodarila nad velikim ozemljem od Črnega morja do Kaspijskega jezera. V osrčju Sredozemlja so se krščanski osvajalci izkrcali na Siciliji in Sardiniji in ju odvzeli muslimanom. Višek konflikta v tej fazi so predstavljale križarske vojne. V teh vojnah so skupine kristjanov iz Evrope osvojile in za nekaj časa obdržale območja v Siriji in Palestini. V času Abasidskega kalifata (751–1258) so muslimani sicer utrdili meje na vzhodu ter celo osvojili Sicilijo in Kreto, kljub temu pa so Bizantinci prodirali vedno globlje na območje kalifata. Na območju Osrednje Azije so v tem času nastale polavtonomne vladavine. Egipt in sirsko-palestinski prostor sta leta 969 padla v roke dinastije Fatimidov. Neenotnost in krizo znotraj islamskega sveta so še dodatno poglobili v 11. stoletju Seldžuki in nato v prvi polovici 13. stoletja še vdori Mongolov, ki so leta 1258 dokončno zlomili Abasidski kalifat. Na meji med muslimani in kristjani v Anatoliji je v 13. st. nastala osmanska država. Sledila je nova sveta vojna. Osmanski sultani so videli sebe kot legitimne naslednike bizantinskih cesarjev. Z osvojitvijo Konstantinopola in s tem ko je postalo mesto prestolnica turškega imperija, so sledili vpadi proti zahodu. V času vladavine Sulejmana Veličastnega (1520–1566) je bil imperij na vrhuncu moči. Odgovor na drugi džihad je ekspanzija Evrope. Ni presenečenje, da je ta ekspanzija začela na dveh nasprotnih koncih Evrope. Tam, kjer so stoletja dolgo vladali muslimani: na Pirenejskem polotoku in v Rusiji. Predvsem portugalske in španske, kasneje pa tudi angleške in nizozemske ladje so se ustavljale na obalah islamskih držav in začele najprej s trgovino, nato pa tudi z osvajanjem strateških točk. Z vzponom evropskih držav v 19. stoletju so predvsem Velika Britanija, Francija in Rusija začeli postopno zasedati območja Prednje in Osrednje Azije. Razlogov, da je islamski svet postal lahek plen evropskih držav in da je bila islamska civilizacija le še bleda senca nekdanje veličine, je bilo več. Najpomembnejši so bili korupcija in nesposobni vladarji, neenotnost islamskega sveta (suniti, šiiti), politična nestabilnost, prepočasne reforme, splošna tehnična zaostalost in seveda agresivna politika evropskih držav.","PeriodicalId":36962,"journal":{"name":"Unity and Dialogue","volume":"1 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2019-01-01","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"69875070","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

{"title":"Document on Buying Gethsemane Garden by Three Brothers from Bosnia in 1681 - Text and Context","authors":"M. Mujić","doi":"10.34291/edinost/74/02/mujic","DOIUrl":"https://doi.org/10.34291/edinost/74/02/mujic","url":null,"abstract":"This paper presents a document dating from 1681 (1092 Hijra year): the document confirms the sale and endowment of figs and olives seedlings as well as the other properties on the land of Madrasa al-Ṣalāḥiyya in Jerusalem, which was implemented by the means of the so-called al-ḥikr. The brothers from Sarajevo, Pavle, Jakov and Antun, purchased this particular property and bequeathed it to the Franciscan monks who lived in the monastery al-‘Amūd (Monastery of the Holy Saviour) in Jerusalem and to the poor Christians that required alms from the brothers. The curious issue in this case is the prevailing opinion of scholars that the space that is the subject of the sale in this document is the space of Gethsemane garden, one of the most important Christian holy sites.","PeriodicalId":36962,"journal":{"name":"Unity and Dialogue","volume":"1 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2019-01-01","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"69875187","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

{"title":"Občestvo kljub različnosti. Pavlovo razumevanje koinonie v Pismu Galačanom (Gal 2,9)","authors":"Maksimiljan Matjaž","doi":"10.34291/EDINOST/74/MATJAZ","DOIUrl":"https://doi.org/10.34291/EDINOST/74/MATJAZ","url":null,"abstract":"Članek obravnava biblični model reševanja konfliktov in iskanja edinosti ob srečevanju različnih kultur. Analizira pavlinsko razumevanje termina κοινωνία, ki se pojavi v vseh velikih Pavlovih pismih, v Pismu Galačanom pa ima ključno vlogo pri razumevanju sporazuma, ki je bil sklenjen na zboru apostolov v Jeruzalemu med Pavlom in Barnabom ter vodilnimi apostoli jeruzalemske Cerkve (Gal 2,9). Občestvo (κοινωνία) med verniki in Cerkvami temelji v vzajemnem priznanju »resnice evangelija«, ki vsem odpira pristop v občestvo Božjega ljudstva po veri v Jezusa Kristusa. Termin κοινωνία dobi tako v Pismu Galačanom poleg kristološke in ekleziološke tudi ekumensko in etično konotacijo ter predstavi model dinamične občestvene Cerkve, ki kljub različnim kulturam in pristopom ohranja edinost ter pričuje za novo življenje v Kristusu, ki se zaveda svojega misijonskega in ekumenskega poslanstva","PeriodicalId":36962,"journal":{"name":"Unity and Dialogue","volume":"1 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2019-01-01","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"69876262","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

{"title":"The Influence of Bosnian Islam on the Identity of Slovenian Muslims","authors":"Urška Flisar","doi":"10.34291/edinost/74/02/flisar","DOIUrl":"https://doi.org/10.34291/edinost/74/02/flisar","url":null,"abstract":"The article focuses on the identity of Slovenian Muslims. The Population Census in Slovenia shows that the majority of Slovenian Muslims by ethnicity are defined as Bosniaks, Muslims or Bosnians. All three national classifications are defined by migrants from Bosnia and Herzegovina (B-H). In recent times, religion has had a significant influence on the formation of the identity of Muslims in both B-H and in Slovenia, characterized by nationalism and culture. The primary characteristic of the population of B-H is its heterogeneity. Thus, religious identity has always been evenly tied to its national and political identity. However, we must not ignore the fact that Bosnian Islam has always been different from Islam on other continents, which is especially evident in the local manners and ways of everyday life. The influence of religion is derived from the reality of religious practices that individuals have adapted to their cultural identity. In this discussion, we will attempt to identitfy those connections that relate to Slovene Islam in Muslim religious practice.","PeriodicalId":36962,"journal":{"name":"Unity and Dialogue","volume":"1 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2019-01-01","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"69874497","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

{"title":"Papež v Združenih arabskih emiratih","authors":"Vinko Potočnik","doi":"10.34291/edinost/74/02/skafar","DOIUrl":"https://doi.org/10.34291/edinost/74/02/skafar","url":null,"abstract":"","PeriodicalId":36962,"journal":{"name":"Unity and Dialogue","volume":"74 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2019-01-01","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"69875568","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

{"title":"Biblična arheološka zbirka, sad Božje milosti","authors":"J. Krašovec","doi":"10.34291/EDINOST/74/KRASOVEC","DOIUrl":"https://doi.org/10.34291/EDINOST/74/KRASOVEC","url":null,"abstract":"","PeriodicalId":36962,"journal":{"name":"Unity and Dialogue","volume":"1 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2019-01-01","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"69876078","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

{"title":"Anton Trstenjak v neutrudni hoji za človekom","authors":"Mateja Pevec Rozman","doi":"10.34291/EDINOST/74/PEVEC","DOIUrl":"https://doi.org/10.34291/EDINOST/74/PEVEC","url":null,"abstract":"Akademik dr. Anton Trstenjak (1906 ̶ 1996) je bil vsestranska osebnost, bil je duhovnik in teolog, filozof, antropolog, psiholog znanstvenik in psiholog praktik, vsaki od dejavnosti pa se je posvečal scela in povsem predano. Vrhunski znanstvenik, ki se je izpopolnjeval v Parizu in Milanu, je svojo ljubezen do znanosti in znanstvenega raziskovanja ubesedoval ne le v znanstvenih monografijah ter znanstvenih in strokovnih razpravah, temveč je svoja spoznanja mojstrsko prelival tudi v poljudno knjižno obliko namenjeno vsakemu človeku, še posebej človeku v stiski, ki mu je bil naklonjen z vso ljubeznijo in skrbjo. Bogat in raznolik življenjski opus dr. Trstenjaka je zajetno predstavljen v zbornikih, člankih, razpravah in objavah različnih strokovnjakov, teologov, filozofov, psihologov, antropologov, sociologov in pastoralistov, zato se bomo v pričujočem članku posvetili predvsem obravnavi nekaterih področij njegovega delovanja. Namen oz. cilj članka je predstaviti Trstenjakovo življenjsko pot in osvetliti nekatere do sedaj manj znane vidike te poti ter pokazati na aktualnost njegove antropologije in pomen terapevtsko svetovalnega dela predvsem v času, ko se sodobni človek v stiski srečuje in izbira med različnimi terapevtskimi praksami. V prvem delu razprave bomo orisali njegovo življenjsko pot, da bi mogli bolje doumeti bogastvo njegove ustvarjalne poti. V drugem delu se bomo osredinili na dve področji njegovega ustvarjanja in sicer na njegovo filozofsko in antropološko dejavnost, kot izvirni prispevek pa v tretjem delu predstavimo tezo o psihokibernetiki oz. samodejavnosti kot temeljni potezi njegovega svetovalnega in terapevtskega dela. Pokažemo na dejstvo, da je pri Trstenjakovemu pojmovanju človeka kot dinamične celote v procesu razvoja njegove osebnosti in tudi v procesu zdravljena, osebna angažiranost posameznika ključnega pomena. Ob obravnavanih področjih Trstenjakovega ustvarjalnega dela hočemo pokazati, da je težišče vsega njegovega prizadevanja, tako znanstvenoraziskovalnega, pedagoškega in svetovalnega, usmerjeno k človeku, razumevanju človeka in človekovemu iskanju sreče.","PeriodicalId":36962,"journal":{"name":"Unity and Dialogue","volume":"1 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2019-01-01","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"69876454","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

{"title":"Predgovor: spominjajte se in učite svoje sinove!","authors":"","doi":"10.34291/74/uvodnik20191","DOIUrl":"https://doi.org/10.34291/74/uvodnik20191","url":null,"abstract":"","PeriodicalId":36962,"journal":{"name":"Unity and Dialogue","volume":"1 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2019-01-01","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"69862388","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

{"title":"Srpska teologija u savremenom društvu","authors":"Rade Kisić","doi":"10.34291/edinost/74/02/kisic","DOIUrl":"https://doi.org/10.34291/edinost/74/02/kisic","url":null,"abstract":"U ovom radu se razmatra mesto i uloga teologije u savremenom srpskom društvu. Posebna pažnja je posvećena izazovima sa kojima se teologija poslednjih decenija suočava pri delovanju u javnoj sferi kao i perspektivama za dalje određenje kompleksnog odnosa između Crkve odnosno teologije i društva.","PeriodicalId":36962,"journal":{"name":"Unity and Dialogue","volume":"14 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2019-01-01","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"69874585","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}