{"title":"Slovenščina kot drugi in tuji jezik v turizmu","authors":"Gjoko Nikolovski, Tanja Angleitner Sagadin, Lazar Pavić","doi":"10.18690/978-961-286-488-0.9","DOIUrl":"https://doi.org/10.18690/978-961-286-488-0.9","url":null,"abstract":"Poglavje se ukvarja z učnimi metodami za poučevanje slovenščine kot drugega in tujega jezika (SDTJ) v hotelirstvu in turizmu. Izvedli smo kvantitativno raziskavo s ciljem ugotavljanja najustreznejših metod za poučevanje SDTJ na področju turizma in hotelirstva za neslovensko govoreče zaposlene. Izhajamo iz hipoteze, da zaposlenim v hotelirstvu in turizmu zaradi delovnega časa ustreza e-učenje, ki jim skladno s konceptom odprtega učenja omogoča fleksibilnost glede proste izbire vsebine, časa, lokacije poučevanja, učnih pripomočkov in tehnologije. V zaključnem delu poglavja predstavljamo prosto dostopno spletno aplikacijo Hotel Slovenščina, ki je nastala kot rezultat Študentskega inovativnega projekta za družbeno korist Hotel Slovenščina.","PeriodicalId":108791,"journal":{"name":"Pogledi na slovenščino kot neprvi jezik v zgodnjem izobraževanju","volume":"2 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-07-26","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"126159756","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
{"title":"Spodbujanje jezikovnih kompetenc in medkulturne zmožnosti predšolskih otrok","authors":"Barbara Bednjički Rošer","doi":"10.18690/978-961-286-488-0.5","DOIUrl":"https://doi.org/10.18690/978-961-286-488-0.5","url":null,"abstract":"Poglavje osvetljuje pomen zgodnjega vključevanja otrok priseljencev v vzgojno-izobraževalni proces. Za lažje in hitrejše vključevanje v družbo je temeljno postopno usvajanje slovenščine ter razvijanje sporazumevalnih dejavnosti, ki v vrtcih ne potekajo usklajeno, zato se v praksi kaže potreba po sistemski ureditvi in zagotavljanju načrtovanega in vodenega procesa učenja in spremljanja napredka sporazumevalne zmožnosti otrok priseljencev skozi skupne in skupinske medpodročne kurikularne dejavnosti. Osredotočamo se na gradnike bralne pismenosti, predstavimo gradiva in primere kakovostnih slikanic za spodbujanje družinske pismenosti, jezikovnih kompetenc in medkulturne zmožnosti v predšolskem obdobju, saj je uspešna komunikacija ključna za socialno sprejetost med vrstniki, vzgojitelji pa so tisti, ki otrokom nudijo idealni govorni vzorec in z rednim in pogostim branjem pomembno prispevajo k razvoju višjih ravni jezika.","PeriodicalId":108791,"journal":{"name":"Pogledi na slovenščino kot neprvi jezik v zgodnjem izobraževanju","volume":"1 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-07-26","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"126798608","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
{"title":"Razvijanje pravopisne zmožnosti pri učencih in učenkah, ki jim je slovenščina drugi ali tuji jezik","authors":"Polonca Šek Mertük","doi":"10.18690/978-961-286-488-0.7","DOIUrl":"https://doi.org/10.18690/978-961-286-488-0.7","url":null,"abstract":"V poglavju se osredotočamo na značilnosti razvijanja pravopisne zmožnosti pri učencih in učenkah, ki jim je slovenščina drugi ali tuji jezik. Gre za enega temeljnih ciljev sodobnega (jezikovnega) pouka. Usvajanje pravopisa slovenskega jezika za omenjene učence in učenke (lahko) predstavlja zahtevno nalogo. Zaradi tega in tudi zaradi skromnega števila ur, ki so navedenim učencem in učenkam namenjene kot dodaten pouk učenja slovenščine, usvajanje pravopisa, sploh v začetnih letih izobraževanja, poteka pogosteje posredno kot neposredno, večinoma povezano z drugimi dejavnostmi (v začetnem spoznavanju slovenskega jezika predvsem z usvajanjem besedišča) in ne le pri pouku slovenščine. Prikazani so primeri dobre prakse in konkretna gradiva za usvajanje pravopisa, nastali v projektu DEAL, ter lastni predlogi o možnostih razvijanja pravopisne zmožnosti pri omenjenih učencih, učenkah.","PeriodicalId":108791,"journal":{"name":"Pogledi na slovenščino kot neprvi jezik v zgodnjem izobraževanju","volume":"7 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-07-26","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"115779231","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
{"title":"Spoznavanje kulturnih simbolov skozi književnost: na primeru Prešernove Zdravljice","authors":"Jožica Čeh Steger","doi":"10.18690/978-961-286-488-0.11","DOIUrl":"https://doi.org/10.18690/978-961-286-488-0.11","url":null,"abstract":"V šoli bi z otroki priseljenci kazalo ob učenju slovenščine kot drugega in tujega jezika večjo pozornost posvetiti tudi njihovim izvornim jezikom, tj. migrantsko pogojeni večjezičnosti in medkulturnosti. V prispevku je prikazano, kako je Prešernova Zdravljica postala slovenski kulturni in narodni simbol ter državna himna (sedma kitica z melodijo Stanka Premrla). Ker je Prešernova Zdravljica prevedena v številne jezike, tudi v izvorne jezike otrok priseljencev, se pokaže kot zanimivo gradivo za priseljensko pogojeno večjezično in medkulturno vzgojo v slovenski šoli. Po obliki napitnica in likovna pesem, ki združuje v sebi slovenski narodno-politični program in občečloveško, humanistično misel o mirnem, enakopravnem sobivanju vseh narodov, vseh ljudi, kliče po medpredmetnem spoznavanju (slovenščina, glasba, likovni pouk, zgodovina idr.), njena slikaniška izdaja pa omogoča, da lahko stopijo z njo v dialog tudi predšolski otroci.","PeriodicalId":108791,"journal":{"name":"Pogledi na slovenščino kot neprvi jezik v zgodnjem izobraževanju","volume":"30 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-07-26","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"115847968","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
{"title":"Je matematika res univerzalni jezik?","authors":"Alenka Lipovec, Darja Antolin Drešar","doi":"10.18690/978-961-286-488-0.13","DOIUrl":"https://doi.org/10.18690/978-961-286-488-0.13","url":null,"abstract":"Poglavje zajema pregled literature, ki se nanaša na utemeljitev matematike kot univerzalnega jezika in osvetli hipotezo interodvisnosti med mislijo in jezikom z matematičnega vidika. V poglavju je posebna pozornost namenjena učečim se, ki jih matematiko poučujemo v jeziku, ki jim ni materni. Velik izziv za te otroke še posebej predstavlja reševanje besedilnih nalog. Če ne razumejo jezika, ki se uporablja za predstavitev besedilnih nalog, ne morejo nalog rešiti ne glede na to, kako dobro poznajo matematične koncepte v ozadju. Predstavljene so tudi učinkovite prakse za omilitev primanjkljajev, ki nastanejo pri učečih se, katerih materni jezik ni slovenščina.","PeriodicalId":108791,"journal":{"name":"Pogledi na slovenščino kot neprvi jezik v zgodnjem izobraževanju","volume":"30 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-07-26","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"114532477","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
{"title":"Razvijanje družinske pismenosti in medkulturnih odnosov ob kuharskih knjigah za (predšolske) otroke","authors":"Katarina Jaklitsch Jakše, Dragica Haramija","doi":"10.18690/978-961-286-488-0.16","DOIUrl":"https://doi.org/10.18690/978-961-286-488-0.16","url":null,"abstract":"V poglavju se osredinjamo na povezavo dveh pomembnih področij človekove dejavnosti, in sicer na razvoj bralne pismenosti in družinskega branja ter na hrano (oz. njene sestavine, postopke priprave, prehranjevalne navade) kot primarno potrebo človeka. Kuharske knjige za otroke so lahko tudi odličen način medkulturnega povezovanja: spoznavanje slovenske kulturne dediščine skozi tradicionalno hrano ali spoznavanje drugih kultur ob jedeh, ki so v slovenskem kulturnem prostoru manj znane ali neznane (tudi za otroke, ki jim je slovenščina drugi ali tuji jezik). Knjige s ključnimi besedami kuharski recepti ali kuhanje lahko razdelimo v štiri skupine: kuharske knjige z recepti, ki so namenjene otrokom, tovrstne izdaje sodijo v informativno literaturo; skupina literarno-informativnih besedil, v katerih so dokaj samostojne enote literarno besedilo, recepti in poljudna razlaga temeljnih pojmov o živilih, začimbah, postopkih priprave jedi in zanimivostih, povezanih s temi pojmi; leposlovne zgodbe z dodanimi recepti; leposlovne slikanice, v katerih je hrana ali živilo pomemben motiv.","PeriodicalId":108791,"journal":{"name":"Pogledi na slovenščino kot neprvi jezik v zgodnjem izobraževanju","volume":"5 3 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-07-26","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"128303215","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
{"title":"Razvojne značilnosti otrok od rojstva do poznega otroštva","authors":"Eva Kranjec, Zlatka Cugmas","doi":"10.18690/978-961-286-488-0.3","DOIUrl":"https://doi.org/10.18690/978-961-286-488-0.3","url":null,"abstract":"Poznavanje razvojnih značilnosti dojenčkov, malčkov in otrok je pomemben del kakovostnega vzgojno-izobraževalnega dela in razumevanja dosežkov ter izidov vsakega posameznika. Čeprav v razvoju otrok obstajajo pomembne individualne razlike kot posledice genetskih in okoljskih vplivov, strokovnjaki s področja razvojne psihologije prepoznavajo določene razvojne vzorce, ki so opazni pri večini otrok. Pričujoče poglavje znanstvene monografije povzema temeljne zakonitosti razvoja v obdobju dojenčka, malčka in otroka. Predstavljeni so ključni mejniki na področju telesno-gibalnega, spoznavnega, čustvenega in osebnostnega razvoja ter socialnega razvoja. Več pozornosti je namenjeno področju razvoja govora in večjezičnosti od obdobja dojenčka in malčka ter razvoju navezanosti. Poznavanje slednjega predstavlja pomemben dejavnik ustreznega prilagajanja in uspešnosti učencev in učenk, ki jim je slovenščina drugi ali tuji jezik. V besedilu so izpostavljene nekatere medkulturne razlike v celostnem razvoju otrok, ki jih pri razumevanju obravnavanega nikakor ne smemo zanemariti.","PeriodicalId":108791,"journal":{"name":"Pogledi na slovenščino kot neprvi jezik v zgodnjem izobraževanju","volume":"29 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-07-26","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"132987835","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
{"title":"Spodbujanje sporazumevalne jezikovne zmožnosti ob primeru vabila na razredni stopnji","authors":"Mira Krajnc Ivič, Tadeja Filo","doi":"10.18690/978-961-286-488-0.10","DOIUrl":"https://doi.org/10.18690/978-961-286-488-0.10","url":null,"abstract":"Sporazumevalna jezikovna zmožnost omogoča kritično sprejemanje in tvorjenje besedil različnih besedilnih skupin. Vabilo kot vsesplošna in funkcionalna besedilna skupina je obravnavana tako v učnih načrtih za slovenščino v prvem in drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju kot tudi v učnem načrtu za slovenščino kot drugi ali tuji jezik na nivoju A1 za razumevanje in tvorjenje govorjenih besedil ter na nivojih A2 in B1 tudi za tvorjenje pisnih besedil. Ker je izbrana besedilna skupina prisotna v različnih jezikih in kulturah in ker vključuje vsakdanje teme blizu tudi otrokom in učencem, učenkam, ki jim je slovenščina drugi ali tuji jezik, se je pokazala kot primerna za obravnavo pri jezikovnem pouku na razredni stopnji. Z vključenimi primeri vaj za sporazumevalno temo »prosti čas in razvedrilo« bo lahko učeča se skupnost razvijala sporazumevalno jezikovno zmožnost v slovenskem jeziku, izhajajoč iz koncepta raznojezičnosti.","PeriodicalId":108791,"journal":{"name":"Pogledi na slovenščino kot neprvi jezik v zgodnjem izobraževanju","volume":"32 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-07-26","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"121641782","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
{"title":"Medkulturnost in učenje neprvega jezika v vrtcu in nižjih razredih OŠ","authors":"Simona Pulko, Dragica Haramija","doi":"10.18690/978-961-286-488-0.1","DOIUrl":"https://doi.org/10.18690/978-961-286-488-0.1","url":null,"abstract":"Poglavje predstavlja temeljno terminologijo, povezano s poučevanjem in učenjem slovenščine kot drugega in tujega jezika (SDTJ) oz. neprvega jezika, saj ni nujno, da je za otroke priseljence to drugi jezik. Predstavljeni so zakonodaja s tega področja, učna načrta za prvo in drugo vzgojno-izobraževalno obdobje v osnovni šoli (za dodatni pouk slovenščine v začetnem obdobju), kurikulum za vrtce in druge smernice, priporočila ter primeri dobre prakse za vključevanje otrok priseljencev v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem. Pismenost je eden od ključnih elementov vseživljenskega učenja; naslanja se na gradnike bralne pismenosti (pri učenju SDTJ sta pomembna gradnika besedišče in motiviranost za branje), v izobraževalnem okolju pa se navezuje na vsa področja dejavnosti v vrtcu in na vse predmete v OŠ. Kakovostno učenje slovenščine kot neprvega jezika nujno vsebuje tudi medkulturne elemente (vključujoče odnose), zato so predstavljeni tudi rezultati mednarodnega transdisciplinarnega projekta Razvoj pismenosti in učenje jezika za mlajše učence v neugodnem položaju (DEAL).","PeriodicalId":108791,"journal":{"name":"Pogledi na slovenščino kot neprvi jezik v zgodnjem izobraževanju","volume":"14 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-07-26","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"132860108","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
{"title":"Razvijanje jezikovnih kompetenc in medkulturne zmožnosti šolskih otrok","authors":"Simona Pulko, Melita Zemljak Jontes","doi":"10.18690/978-961-286-488-0.6","DOIUrl":"https://doi.org/10.18690/978-961-286-488-0.6","url":null,"abstract":"Poglavje prinaša analizo učnih načrtov za začetni pouk slovenščine za otroke priseljence za prvo in drugo vzgojno-izobraževalno obdobje s poudarkom na razvijanju jezikovnih kompetenc in medkulturne zmožnosti. Pri analizi so upoštevani gradniki bralne pismenosti: prvi gradnik: govor, peti gradnik: besedišče in osmi gradnik: odziv na besedilo in tvorjenje besedil. V analizo so zajete štiri v veliki meri vsebinsko prekrivne teme (identiteta in družina; šola in pouk/izobraževanje; mesto; telo in zdravje) s podtemami, izbranimi glede na štiri temeljna področja, s katerimi se otroci priseljenci srečajo takoj ob priselitvi, zato so kompetence, ki jih z učenjem pridobijo, ključnega pomena. Posamezna tema je predstavljena s podtemami v UNP 1 in UNP 2 in cilji glede na jezikovne dejavnosti, prisotnost v UNP 1 in UNP 2 ter glede na delitev na ravni R1 in R2. Analiza vsebuje komentarje in primere aktivnosti projekta DEAL, zlasti tistih s poudarkom na razvijanju jezikovnih kompetenc in medkulturnih zmožnosti.","PeriodicalId":108791,"journal":{"name":"Pogledi na slovenščino kot neprvi jezik v zgodnjem izobraževanju","volume":"65 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-07-26","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"130065196","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}