{"title":"Socialni razvoj ter identiteta otrok in učencev, ki jim je slovenščina drugi ali tuji jezik (SDTJ)","authors":"Janja Tekavc, Eva Kranjec","doi":"10.18690/978-961-286-488-0.4","DOIUrl":"https://doi.org/10.18690/978-961-286-488-0.4","url":null,"abstract":"Razumevanje socialnega razvoja in identitete otrok ter učencev, ki jim je SDTJ, je pomembno, saj se dogaja znotraj edinstvenega konteksta istočasne rabe dveh ali več jezikov. Pridobivanje znanja o jeziku je lahko dojeto kot pomembno orodje za članstvo ali pripadnost družbi, obenem pa jezik predstavlja sredstvo sporočanja kulturnih norm. Na osnovi slednjega so otroci in učenci, ki govorijo ali se učijo dveh jezikov, izpostavljeni usklajevanju dveh nizov kulturnih pričakovanj, kar se odraža v njihovih različnih socialno-čustvenih izidih, razvoju identitete in samopodobe. Pričujoče poglavje predstavlja pregled sodobnih spoznanj o zakonitostih nekaterih vidikov socialnega razvoja (npr. samoregulacije, socialne kognicije, socialne kompetentnosti in vedenjskih težav), identitete in samopodobe otrok in učencev v povezavi z njihovim govorom. Spoznanja so v celotnem besedilu vpeta v vzgojni-izobraževalni kontekst in predstavljajo dobro izhodišče za razumevanje značilnosti otrok in učencev, ki jim je SDTJ. V zaključnem delu besedila so navedene tudi praktične implikacije za vzgojno-izobraževalne delavce.","PeriodicalId":108791,"journal":{"name":"Pogledi na slovenščino kot neprvi jezik v zgodnjem izobraževanju","volume":"2 4","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-07-26","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"113943722","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
{"title":"Priložnostnice v procesu učenja slovenščine za otroke in učence, ki jim je slovenščina drugi ali tuji jezik","authors":"Ines Voršič","doi":"10.18690/978-961-286-488-0.8","DOIUrl":"https://doi.org/10.18690/978-961-286-488-0.8","url":null,"abstract":"Pričujoče poglavje na primeru književnih besedil Lile Prap in Borisa A. Novaka izpostavlja priložnostno besedje v slovenski otroški in mladinski literaturi, ki kot odraz jezikovne ustvarjalnosti in besedotvorne inovativnosti lahko služi kot odlično motivacijsko sredstvo tudi pri učenju slovenskega jezika za tiste predšolske otroke ter učence in učenke, ki jim je slovenščina drugi ali tuji jezik. Za priložnostne tvorjenke sicer velja, da pogosto (hote) rušijo običajno izrazno podobo jezika in imajo zato ob inherentni ekspresivni tudi izrazito intelektualno funkcijo, kar pomeni, da od bralca zahtevajo večjo miselno aktivnost. Vendar pa so priložnostnice obenem izraz stilne igrivosti jezika, ki učeče se pritegne, motivira in spodbudi, da oblikujejo pozitiven odnos do učenja jezika in slovenščine nasploh.","PeriodicalId":108791,"journal":{"name":"Pogledi na slovenščino kot neprvi jezik v zgodnjem izobraževanju","volume":"1 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-07-26","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"128666997","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
{"title":"Vloga didaktičnih načel pri učenju jezika","authors":"Milena Ivanuš Grmek, Monika Mithans","doi":"10.18690/978-961-286-488-0.2","DOIUrl":"https://doi.org/10.18690/978-961-286-488-0.2","url":null,"abstract":"Didaktična načela so osnovna vodila za pripravljanje učiteljev na pouk in izvajanje vzgojno-izobraževalnega procesa. Oblikovala so se na podlagi učne prakse in veljajo za vse predmete in vse stopnje šolanja. V prispevku bomo med seboj primerjali didaktična načela pri slovenskem jeziku, ki jih je v svoji Didaktiki slovenskega jezika predstavil France Žagar (1996), in splošna didaktična načela, ki jih v svoji Didaktiki navajajo Marjan Blažič, Milena Ivanuš Grmek, Martin Kramar in France Strmčnik (2003). Pomembno je, da učitelj pozna didaktična načela in jih upošteva v svoji pedagoški praksi, saj odločilno vplivajo na njeno kakovost in uresničevanje učnih ciljev.","PeriodicalId":108791,"journal":{"name":"Pogledi na slovenščino kot neprvi jezik v zgodnjem izobraževanju","volume":"81 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-07-26","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"132965863","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
{"title":"Jezik naravoslovja in razvijanje naravoslovne pismenosti","authors":"Jana Ambrožič-Dolinšek","doi":"10.18690/978-961-286-488-0.14","DOIUrl":"https://doi.org/10.18690/978-961-286-488-0.14","url":null,"abstract":"Prvi stik otroka s SDTJ je vrtec oziroma šola, kjer se otrok ob lastnem jeziku hkrati uči STDJ in drugih predmetnih področij, v našem primeru naravoslovja. Cilj poglavja je pokazati, kako na osnovi kurikulov za vrtce in učnih načrtih za osnovno šolo hkrati učiti naravoslovje in SDTJ. Najprej smo predstavili naravo naravoslovne pismenosti. Zgodnje naravoslovje v osnovi vključuje usvajanje novega besednjaka in se s spoznavanjem domačega okolja približuje naravnemu usvajanju jezika, zato je učenje SDTJ naravno in spontano. Kasnejše učenje naravoslovja v povezavi z učenjem SDTJ je manj spontano in je v povezavi z naravoslovjem najuspešnejše, kadar vključuje avtentične situacije, za katere imajo otroci željo in namen, da se jih naučijo. Predstavili smo primere sodobnih raziskav na področju razvoja jezika naravoslovja in naravoslovne pismenosti, ki v ospredje raziskovanja postavljajo uspešnost razvoja terminov in naravoslovnih pojmov preko na otroka osredotočenega poučevanja. Sledi nekaj primerov dobre prakse, povzetih po domačih in tujih virih.","PeriodicalId":108791,"journal":{"name":"Pogledi na slovenščino kot neprvi jezik v zgodnjem izobraževanju","volume":"81 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-07-26","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"124893131","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
{"title":"Glasba in ustvarjalni gib kot spodbuda za razvoj jezikovnih zmožnosti otrok","authors":"Olga Denac, Anja Jurgec","doi":"10.18690/978-961-286-488-0.15","DOIUrl":"https://doi.org/10.18690/978-961-286-488-0.15","url":null,"abstract":"S povezovanjem različnih predmetnih področij in različnih vidikov otrokovega razvoja in učenja vplivamo na celostni razvoj otrokove osebnosti. Celostno učenje je pristop, ki omogoča, še posebej otrokom iz drugih kulturnih okolij, razvoj jezikovnih kompetenc in različnih vrst pismenosti. V obdobju otroštva predstavljajo glasba, gib in jezik nedeljivo celoto. Z integracijo glasbenih, gibalno-plesnih in jezikovnih dejavnosti se odprejo nove poti k doživljanju in razumevanju celostnega sveta. Ritem kot glasbeni element je v tesni povezavi z gibalnim in besednim ritmom. S pomočjo gibanja in besede se otroci v večji meri poglobijo v glasbene elemente in samo strukturo glasbe. V poglavju bomo pojasnili pomen medpredmetnih povezav področij glasbe, ustvarjalnega giba in jezika ter na primerih glasbenih in gibalno-plesnih dejavnosti prikazali možnosti uresničevanja jezikovno-komunikacijskih ciljev.","PeriodicalId":108791,"journal":{"name":"Pogledi na slovenščino kot neprvi jezik v zgodnjem izobraževanju","volume":"1 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-07-26","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"131063060","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
{"title":"Selitev je težka – prijatelji jo olajšajo: branje slikanic o temi priseljevanja","authors":"Dragica Haramija, Janja Batič","doi":"10.18690/978-961-286-488-0.12","DOIUrl":"https://doi.org/10.18690/978-961-286-488-0.12","url":null,"abstract":"Prvi del naslova poglavja se nanaša na podnaslov slikanice Moji odeji (2014) Irene Kobald in Freye Blackwood; slikanica je analizirana v osrednjem delu poglavja, ki je namenjeno branju kakovostnih slikanic s temo otrok priseljencev in razvijanju njihovih odnosov v novi skupnosti. Ob pregledu tovrstne slikaniške produkcije se je pokazalo, da je učenje jezika (sporazumevalna zmožnost; pridobivanje besedišča) za otroke, učence in učenke priseljence nujna za kakovostna medvrstniška razmerja v zanje novem okolju. Slikanica je oblika knjige, ki enakovredno združuje dva koda sporočanja, besednega in vizualnega, zato lahko otrok in učenec priseljenec ali učenka priseljenka skozi nebesedni del slikanice, torej skozi likovno govorico prepoznava podobe, ob tem pa se seznanja z besediščem in postopoma spoznava drugi ali tuji jezik. V analizi so uporabljene oblikovna, vsebinska in sumativna analiza izbranega primera, predstavljene pa so še nekatere druge kakovostne slikanice z literarnimi liki otrok kot priseljencev in njihov medvrstniški položaj v novem okolju.","PeriodicalId":108791,"journal":{"name":"Pogledi na slovenščino kot neprvi jezik v zgodnjem izobraževanju","volume":"46 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-07-26","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"114876362","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}