Spoznavanje kulturnih simbolov skozi književnost: na primeru Prešernove Zdravljice

Abstract

V šoli bi z otroki priseljenci kazalo ob učenju slovenščine kot drugega in tujega jezika večjo pozornost posvetiti tudi njihovim izvornim jezikom, tj. migrantsko pogojeni večjezičnosti in medkulturnosti. V prispevku je prikazano, kako je Prešernova Zdravljica postala slovenski kulturni in narodni simbol ter državna himna (sedma kitica z melodijo Stanka Premrla). Ker je Prešernova Zdravljica prevedena v številne jezike, tudi v izvorne jezike otrok priseljencev, se pokaže kot zanimivo gradivo za priseljensko pogojeno večjezično in medkulturno vzgojo v slovenski šoli. Po obliki napitnica in likovna pesem, ki združuje v sebi slovenski narodno-politični program in občečloveško, humanistično misel o mirnem, enakopravnem sobivanju vseh narodov, vseh ljudi, kliče po medpredmetnem spoznavanju (slovenščina, glasba, likovni pouk, zgodovina idr.), njena slikaniška izdaja pa omogoča, da lahko stopijo z njo v dialog tudi predšolski otroci.