KeriaPub Date : 2020-01-27DOI: 10.4312/keria.21.2.51-61
Igor Škamperle
{"title":"Potovanje Argonavtov in njihov prehod iz Podonavja na Jadran v interpretaciji J. L. Schönlebna:","authors":"Igor Škamperle","doi":"10.4312/keria.21.2.51-61","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/keria.21.2.51-61","url":null,"abstract":"Članek obravnava motiv potovanja, kakor nastopa že v prvih kulturnih formacijah v prazgodovini. Opozori na pomen naracije, s katero so miti in poetični opisi potovanj dobili svojo celostno formo. Dva temeljna modela motiva potovanja sta Homerjeva Odiseja in starozavezni kanon Biblije. Članek obravnava ep Argonautika Apolonija Rodoškega iz dobe helenizma. Prikaže pa inovativno in drzno interpretacijo slovenskega baročnega pisca J.L. Schönlebna iz 17. stoletja. Ta je na podlagi dveh grških avtorjev iz pozne antike (5. stoletje), Sozomena in Zosima, opisal, kako so Jazon in Argonavti ustanovili Emono leta 1222 pr. K., nato pa prišli do Jadrana po skritem rečnem prehodu mimo Predjame, po reki Vipavi in Soči.","PeriodicalId":36559,"journal":{"name":"Keria","volume":"21 1","pages":"51-61"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2020-01-27","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"43422118","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
KeriaPub Date : 2020-01-27DOI: 10.4312/KERIA.21.2.163-167
Janez Orešnik
{"title":"Prvi prevodi Homerja v islandščino (1820‒1855)","authors":"Janez Orešnik","doi":"10.4312/KERIA.21.2.163-167","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/KERIA.21.2.163-167","url":null,"abstract":"Po naselitvi nekaterih obrežij otoka Islandije so izobraženi (najbrž predvsem politični oporečniki iz vrst norveškega plemstva) zapolnjevali vsakoletna temna polletja (»večno noč«) s pisanjem (takrat na pergament). Ovekovečili so mitološka besedila (največ je bilo pesmi), ki so jih bile germanske jezikovne skupnosti ohranile iz pragermanskega obdobja, nato začeli zapisovati kroniko (zgodovino) svojih družin in druge vsebine (oboje največkrat imenovano »saga«). Pomudili se bomo samo pri staroislandskem izvirnem pesništvu, ki se je prav razbohotilo v več smereh, pri čemer je ohranilo in dalje razvijalo izključno aliteracijski verz, prav tako podedovan iz pragermanskega obdobja (zato vsaj delno izpričan v vseh starih germanskih jezikovnih skupnostih; zlasti znana je staroangleška pesnitev Bēowulf (okoli 3182 verzov)). A zunaj Islandije so aliteracijsko poezijo kmalu zamenjale bolj južne oblike pesniškega izražanja. Opisati aliteracijsko pesništvo v islandski izvedbi je zapleteno. Omejujem se na najnujnejše in v tej zvezi tudi na prvotno. Vse besede jezika so naglašene na prvem zlogu (še dandanes); prim. naše = Gregorčičevo védra víšnjevost (višáv). Verz je sestavljen iz po dveh stičnih polverzov, navadno imenovanih a in b. V polverzu a se vsebinsko izraziti besedi začenjata z enakim soglasnikom. V polverzu b pa se le ena vsebinsko izrazita beseda začenja z enakim soglasnikom kot aliterirajoči besedi v polverzu a. Zapleti (tu niso razloženi) so v sklopu s + p/t/k in pri samoglasnikih. V resnici je bil sistem že v srednjem veku precej širši (prvi učbenik islandskega aliteracijskega pesništva je iz okoli 1270!) in je v rabi še vedno, celo v priložnostnih stihih, ki jih pisci nekrologov spesnijo za svoj zapis o nedavno preminuli osebi. Od druge polovice 17. stoletja so vznikali tudi islandski prevodi tujih stvaritev v vezani besedi, zlasti tistih s protestantsko usmeritvijo. Zgodaj so se lotili Miltonove epopeje Paradise Lost (»Izgubljeni raj«). Blankverz te angleške pesnitve so islandski prevajalci odklanjali, dopuščali so samo aliteracijskega. DOI: https://doi.org/10.4312/keria.21.2.163-167","PeriodicalId":36559,"journal":{"name":"Keria","volume":"21 1","pages":"163-167"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2020-01-27","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"44868328","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
KeriaPub Date : 2020-01-27DOI: 10.4312/keria.21.2.155-160
Lara Unuk
{"title":"Jorgos Seferis","authors":"Lara Unuk","doi":"10.4312/keria.21.2.155-160","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/keria.21.2.155-160","url":null,"abstract":"Georgios Seferiadis, rojen leta 1900 v bližini Smirne, je bolj znan pod psevdonimom Jorgos Seferis. Bil je eden izmed najpomembnejših grških in evropskih pesnikov 20. stoletja in je leta 1963 za svoj pesniški opus prejel Nobelovo nagrado. Je avtor desetih pesniških zbirk, za življenja pa je izdal tudi tri zbirke literarnih esejev, med katere sodi tudi lirični potopis s kraja antičnega Apolonovega svetišča v Delfih. V njih opise pokrajine povezuje s humanistično refleksijo o antični mitologiji, geografska imena pa navaja včasih v njihovi antični in včasih v sodobni obliki. Antični Delfi in sodobni, turistični Delfi pri njem soobstajajo in se zlivajo v simbolično celoto.","PeriodicalId":36559,"journal":{"name":"Keria","volume":"1 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2020-01-27","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"42197596","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
KeriaPub Date : 2020-01-27DOI: 10.4312/keria.21.2.21-35
Alenka Cedilnik
{"title":"Kako udobno so v antiki potovali škofje?","authors":"Alenka Cedilnik","doi":"10.4312/keria.21.2.21-35","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/keria.21.2.21-35","url":null,"abstract":"Članek na osnovi del grških cerkvenih zgodovinarjev 4. in prve polovice 5. stoletja, del aleksandrijskega škofa Atanazija in zakonov, zbranih v Teodozijevem kodeksu, osvetljuje potovanja škofov v antiki. Način, kako so potovali, ni zanimiv le kot prikaz možnosti, ki jih je izbrano obdobje popotnim nudilo, ampak tudi kot prikaz vloge, ki jo je Cerkev takrat imela. Ker je bilo delovanje Cerkve in države od Konstantina Velikega dalje vse bolj prepleteno, velik del podatkov, ki jih izbrana besedila prinašajo, razkriva, na kakšen način so na potovanja škofov vplivali cesarji. Ti so najverjetneje v želji, da bi hitro razrešili nastale težave, škofom potovanje omogočili, olajšali in pospešili tako, da so jim dovolili potovati z državno pošto. Članek potovanja škofov osvetljuje predvsem s treh vidikov: v kakšnih primerih so škofje lahko potovali z državno pošto in kako je ta možnost vplivala na njihova potovanja ter kaj so škofje mislili o pogojih, v katerih so potovali.","PeriodicalId":36559,"journal":{"name":"Keria","volume":"21 1","pages":"21-35"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2020-01-27","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"46549772","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
KeriaPub Date : 2020-01-27DOI: 10.4312/keria.21.2.65-93
Rok Kuntner
{"title":"Dionizij Tračan in začetki slovnične terminologije","authors":"Rok Kuntner","doi":"10.4312/keria.21.2.65-93","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/keria.21.2.65-93","url":null,"abstract":"Dionizij Tračan (Διονύσιος ὁ Θρᾷξ; cca. 170–90) se je, kot poroča bizantinski leksikon Suda, rodil v Aleksandriji očetu Teru, ki je bil po rodu iz Trakije. Bil je Aristarhov učenec in po izobrazbi slovničar, poučeval pa je na Rodosu, ki je bil v tistem času poleg Aten in Aleksandrije središče grške učenosti. Kot slovničar in literarni učenjak je pisal zlasti slovnične spise, razprave in komentarje.1 Antična vira Varon in Strabon te biografske podatke v svojih poročilih vsaj implicitno potrjujeta,2 nekateri sholiasti pa Dioniziju pripisujejo drugačen izvor. Po nekaterih poročilih naj bi bil po rodu iz Bizantija, priimek »Tračan« pa naj bi si nadel zaradi prestiža in ugleda, ki ga je uživala dežela Trakija, ali še nekoliko bolj drzno, da naj bi ga kot nadimek dobil zaradi raskavosti svojega glasu (διὰ τὸ τραχὺ τῆς φωνῆς).3 Poleg prve ohranjene sistematične opisne slovnice grškega jezika, ki nosi naslov Τέχνη Γραμματική, Slovnična veščina, Slovnični nauk ali preprosto kar Slovnica, je od Dionizijevega opusa ohranjeno razmeroma skromno število fragmentov, pri katerih gre povečini za razlage homerskih pesnitev.","PeriodicalId":36559,"journal":{"name":"Keria","volume":"21 1","pages":"65-93"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2020-01-27","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"49081600","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
KeriaPub Date : 2020-01-27DOI: 10.4312/keria.21.2.37-50
Bojana Tomc
{"title":"Orfejeva pot v podzemlje od antike do španskega baroka","authors":"Bojana Tomc","doi":"10.4312/keria.21.2.37-50","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/keria.21.2.37-50","url":null,"abstract":"V prispevku je predstavljena recepcija mita o Orfeju in Evridiki v španski baročni dramatiki, predvsem v zakramentalni igri (auto sacramental) Calderóna de la Barce. Mit o Orfeju in Evridiki, ki je eden tistih, ki najbolj odmeva v svetovni književnosti in umetnosti nasploh, sta v antiki v svoj recepcijski horizont uvrstila Vergilij in Ovidij. Skozi svojo pripovedno perspektivo sta ustvarila literarni različici, ki sta bili stoletja vir za reaktualizacijo mita o Orfeju. Orfeja začnejo zaradi njegovih atributov in zgodbe same že v zgodnjem obdobju krščanstva v umetnosti enačiti s Kristusom in mu pripisovati njegovo vlogo. Princip omenjene preobleke se s pomočjo alegorije še posebej razmahne z baročnimi zakramentalnimi igrami, ki nadaljujejo obsežno srednjeveško alegorično tradicijo.Calderón de la Barca je v teološko-mitološki duhovni drami Božanski Orfej povzel osnovne motive ali invariante, ki sta jih zarisala Vergilij in Ovidij, a enakost je le zunanja. Ogrodje antičnega mita je na simbolni ravni prekril s krščanskim sporočilom. Orfej, čigar moč besede in glasbe so poudarjali že v prvih zapisih, postane Kristus, njegova beseda privlači ljudi, ki jih s spustom v podzemlje, ki ga je mogoče razumeti tudi kot smrt na križu, odreši. Evridika simbolizira človeštvo s svojo šibko človeško naravo, ki ga Orfej, Bog in človek, kot poudari Calderón, reši pogubljenja. Aristej, Orfejev antagonist, ki je Vergilijeva inovacija, pri Ovidiju pa ga ne najdemo, postane princ teme, kača, zapeljivec, duhovna smrt.","PeriodicalId":36559,"journal":{"name":"Keria","volume":"21 1","pages":"37-50"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2020-01-27","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"41362521","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
KeriaPub Date : 2020-01-27DOI: 10.4312/keria.21.2.95-123
Kajetan Škraban
{"title":"Orfej in avtorstvo v latinski humanistični poeziji:","authors":"Kajetan Škraban","doi":"10.4312/keria.21.2.95-123","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/keria.21.2.95-123","url":null,"abstract":"Orfej s svojo plastično mitološko dediščino ni le pesniška snov ali motiv, ampak je vse prej persona, maska, ki so si jo nadevali humanisti, zelo pogosto tedaj, ko so želeli nadrobneje začrtati svojo avtorsko pozicijo. Zlasti plodna je poetika pesniških »mask« v humanistični pastoralni poeziji. Članek se osredotoča na presek obojega, tj. na mit o Orfeju v bukolični poeziji neapeljskega humanista Giovannija Pontana. V njegovi prvi eklogi Lepidina predstavlja Orfej arhetip pesnika, ki ima močne vergilijevske poteze, s čimer pesnik upraviči svoje prilaščanje Vergilijeve poetike in pesniške tradicije. V drugi eklogi Melizej pa po smrti žene, ki je humanistovo pesniško kariero močno zaznamovala, v skladu s svojo značilno pesniško ali bukolično »operacijo« postane predvsem biografsko intonirana podoba ovdovelega pesnika.","PeriodicalId":36559,"journal":{"name":"Keria","volume":"21 1","pages":"95-123"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2020-01-27","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"44788741","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
KeriaPub Date : 2020-01-27DOI: 10.4312/keria.21.2.127-154
Anja Božič
{"title":"Peter Pavel Vergerij starejši","authors":"Anja Božič","doi":"10.4312/keria.21.2.127-154","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/keria.21.2.127-154","url":null,"abstract":"Komedija Paulus je prva ohranjena humanistična komedija. Izraz zaznamuje dramska besedila, ki so začela nastajati v začetku 14. stoletja, njihova produkcija pa je vrhunec dosegla sredi 15. stoletja. Napisana so v latinščini, realistično slikajo dogodke iz vsakdanjosti in obravnavajo (pretežno slabe) moralne vrednote v sodobnosti. Snov zajemajo iz sočasnega meščanskega, pogosto univerzitetnega in študentskega okolja, od koder so najpogosteje izhajali tudi avtorji in bralstvo. Kot zgled še vedno služijo motivi klasične, predvsem rimske komedije, vendar pa so ti motivi zgolj osnova, ki jo povezuje povsem izvirno tkivo, vezano na sodoben kontekst. Ta je pogosto bliže novelistični in satirični tradiciji, zaplet in razplet pa izražata jasen moralistični nauk.","PeriodicalId":36559,"journal":{"name":"Keria","volume":"21 1","pages":"127-154"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2020-01-27","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"44744912","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
KeriaPub Date : 2020-01-27DOI: 10.4312/keria.21.2.7-19
Bernarda Županek, Alenka Miškec
{"title":"Od prevoza do politike:","authors":"Bernarda Županek, Alenka Miškec","doi":"10.4312/keria.21.2.7-19","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/keria.21.2.7-19","url":null,"abstract":"Novembra 2015 so pri arheoloških raziskavah ob prenovi Slovenske ceste na prostoru emonske insule XIII med drugim odkrili železen prstan z vdelano gemo. Na njej je upodobljena bojna galeja. Razločno so vidna vesla, krma, kljun in oven (rostrum). Na ladji oziroma nad njo sta upodobljena signa militaria, vojaška znaka centurij. Prstan glede na obliko datiramo v 1. stoletje, gemo pa glede na stil izvedbe postavljamo v 1.–2. stoletje. Gema je bila izdelana v različici kalcedona, imenovanega nikolo. Prstani z gemami so služili za pečatenje različnih dokumentov, motivi na njih pa so odražali okus in identiteto lastnika. Geme z upodobitvami ladje so redke. Našli smo nekaj analogij, od katerih je naši po motivu najbližja ena od gem, ki jih hrani Britanski muzej v Londonu. Nadalje smo raziskovali vzor za motiv, in sicer na novcih, kjer so upodobitve ladje in/ali vojaških znakov v rimskem času pogoste. Zaradi zamejene datacije prstana smo iskanje vzora omejili na novce pozne republike in principata. Najbližje primerjave smo našli na seriji novcev Marka Antonija, ki so bili v velikih količinah kovani med 32–31 pr. n. š. pred pomorsko bitko pri Akciju. Na sprednji strani teh denarijev je podoba galeje z legendo, ki se nanaša na Antonijev položaj avgura in triumvira. Legende na zadnji strani omenjajo različne vojaške enote, upodobljeni pa so trije vojaški znaki: dva znaka centurij, kot na naši gemi, in orel (aquila), ki je bil znak legije. Domnevamo, da se je izdelovalec pri izdelavi motiva na naši gemi zgledoval po teh novcih ali kateri od podobnih serij.Upodobitev na naši gemi je vsekakor izstopajoča, saj so pomorski motivi v rimski gliptiki redki, sploh glede na pomen, ki ga je imela civilna in vojaška plovba za rimsko državo. Izbiro motiva lahko povezujemo z lastnikovo vojaško preteklostjo ali njegovim ponosom na pripadnost zmagoviti rimski državi.","PeriodicalId":36559,"journal":{"name":"Keria","volume":"21 1","pages":"7-19"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2020-01-27","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"45786533","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
KeriaPub Date : 2019-09-30DOI: 10.4312/keria.21.1.31-44
Blaž Božič
{"title":"The Death of Dionysus and Ethical Dualism: On Olympiodorus’ Anthropogony and Neoplatonic Depictions of the Manichaean Cosmos","authors":"Blaž Božič","doi":"10.4312/keria.21.1.31-44","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/keria.21.1.31-44","url":null,"abstract":"The version of anthropogony presented in Olympiodorus’ interpretation of Socrates’ philosophical argument against suicide (In Phaed. 1.3.3.–14) suggests two important questions: about the role of ethical dualism and original sin in pagan religion and philosophy on the one hand, and about the extent of Olympiodorus’ innovativeness on the other. I argue that Olympiodorus’ time foregrounded ethical dualism as a major concern in allegorical interpretations of Dionysus’ death by dismemberment, and that certain antecedents for a dualistic view might have existed (e.g. in the theological concepts of Orphic religions). Although any attempt to establish historical connections is bound to be speculative, some sources indicate that the specific link of Dionysus’ death with ethical dualism is not necessarily an innovation contributed in its entirety by Olympiodorus. I derive my main argument from a reference by Alexander of Lycopolis, who mentions that some of the Manichaeans used similar metaphors to describe the structure of the cosmos, which is based in their teachings on an ethical conflict.","PeriodicalId":36559,"journal":{"name":"Keria","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2019-09-30","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"49046137","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
求助内容：
应助结果提醒方式：
京公网安备 11010802042870号
