Zgodovinski CasopisPub Date : 2022-06-28DOI: 10.56420/zgodovinskicasopis.2022.1-2.04
Lilijana Žnidaršič Golec
{"title":"Študijske in osebne vezi članov »nemške nacije« iz slovenskih dežel na univerzah v Padovi in Bologni v drugi polovici 16. stoletja","authors":"Lilijana Žnidaršič Golec","doi":"10.56420/zgodovinskicasopis.2022.1-2.04","DOIUrl":"https://doi.org/10.56420/zgodovinskicasopis.2022.1-2.04","url":null,"abstract":"Prispevek sledi možem s slovenskega ozemlja, večinoma plemiškega rodu, ki so se od ok. 1550 do 1600 vpisali v matrike dveh nemških nacij v Padovi in ene nemške nacije v Bologni ter se tako pridružili padovskim in/ali bolonjskim študentom prava (t. i. juristom) oziroma tamkajšnjim študentom artistične, medicinske in teološke fakultete (t. i. artistom). Poleg njihove identitete in študijskih vezi razkriva članek predvsem njihove sorodstvene in prijateljske povezave. Slednje so pogosto temeljile na skupni (augsburški) veroizpovedi, bližini posesti ali bivanja ter kariernih motivih.","PeriodicalId":35883,"journal":{"name":"Zgodovinski Casopis","volume":"1 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-06-28","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"70801970","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Zgodovinski CasopisPub Date : 2022-06-28DOI: 10.56420/zgodovinskicasopis.2022.165.02
Marko Medved
{"title":"Una sconosciuta cappella di S. Girolamo a Rijeka (Fiume) nel contesto della tesi liburnica sull'ubicazione di Stridone","authors":"Marko Medved","doi":"10.56420/zgodovinskicasopis.2022.165.02","DOIUrl":"https://doi.org/10.56420/zgodovinskicasopis.2022.165.02","url":null,"abstract":"La storia degli agostiniani a Rijeka (Fiume), prima comunità religiosa maschile cittadina, presente nel capoluogo del Quarnero dal Trecento al Settecento, è rimasta alquanto sconosciuta. Analizzando due fonti inesplorate, il Protocollum conventus Fluminensis ed il Diplomatarium monasterii sancti Hieronymi l'autore riporta alla luce la notizia circa una sconosciuta cappella di S. Girolamo. In base ad un legato pio di messe in seno alla cappella, del successivo trasferimento delle messe dalla cappella alla grande chiesa di S. Girolamo in seguito al diroccamento della stessa, il tutto registrato nelle fonti, veniamo a conoscenza di un luogo di culto fi nora ignorato testimone della pietà popolare verso il santo di Stridone. L'autore pone i dati all'interno del contesto della tesi liburnica di ubicazione della città natale di S. Girolamo.","PeriodicalId":35883,"journal":{"name":"Zgodovinski Casopis","volume":"15 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-06-28","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"70802108","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Zgodovinski CasopisPub Date : 2022-06-28DOI: 10.56420/zgodovinskicasopis.2022.1-2.06
Uroš Košir
{"title":"Vojaška pokopališča in grobovi vojnih ujetnikov in vojakov iz prve svetovne vojne na območju med Trento in Kranjsko Goro","authors":"Uroš Košir","doi":"10.56420/zgodovinskicasopis.2022.1-2.06","DOIUrl":"https://doi.org/10.56420/zgodovinskicasopis.2022.1-2.06","url":null,"abstract":"Prispevek obravnava problematiko vojaških pokopališč in grobov vojnih ujetnikov in vojakov iz časa prve svetovne vojne, ki so nastali na območju med Trento in Kranjsko Goro. Na podlagi arhivskih in drugih virov ter terenskih raziskav so prikazane in opisane lokacije nekdanjih in sedanjih pokopališč, dostopni popisi pokopanih vojakov in ujetnikov pa predstavljajo izhodišče za oceno števila ruskih, italijanskih, srbskih in drugih vojnih ujetnikov ter vojakov, ki so umrli na obravnavanem območju. Rezultati kažejo, da je njihovo število precej manjše od številk, ki so se dolgo pojavljale v slovenski literaturi in v pričevanjih očividcev dogodkov v času prve svetovne vojne.","PeriodicalId":35883,"journal":{"name":"Zgodovinski Casopis","volume":"1 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-06-28","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"70802020","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Zgodovinski CasopisPub Date : 2022-06-28DOI: 10.56420/zgodovinskicasopis.2022.1-2.03
Nataš Golob
{"title":"Prvi ljubljanski škof Sigismund pl. Lamberg: zadolžnica za knjige, izposojene 22. januarja 1478, in darilna listina, izstavljena 16. marca 1484","authors":"Nataš Golob","doi":"10.56420/zgodovinskicasopis.2022.1-2.03","DOIUrl":"https://doi.org/10.56420/zgodovinskicasopis.2022.1-2.03","url":null,"abstract":"Petnajst let po prevzemu škofovskih insignij si je prvi ljubljanski škof Sigismund pl. Lamberg od kapitlja izposodil 56 knjižnih enot. Ko jih je šest let pozneje podaril, je v darilni listini navedek, da so knjige v veliki meri osebna last, iz njegovih študijskih let, tudi naročene pri kopistih. V celoti je v listinah navedenih 56 knjižnih enot; to so smotrno izbrana dela, potrebna za opravljanje škofovskih nalog. Zaradi posplošenih naslovov in pogosto odsotnih imen avtorjev je v središču prispevka identifi kacija knjižnih enot ter presoja, ali drži trditev, da gre za povsem sodobne spise in razmislek o izrazih zgodnje humanistične misli.","PeriodicalId":35883,"journal":{"name":"Zgodovinski Casopis","volume":"1 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-06-28","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"47394718","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Zgodovinski CasopisPub Date : 2022-06-28DOI: 10.56420/zgodovinskicasopis.2022.1-2.05
L. Čoralić
{"title":"Vojnici iz Ljubljane u mletačkim prekomorskim kopnenim postrojbama u 18. stoljeću","authors":"L. Čoralić","doi":"10.56420/zgodovinskicasopis.2022.1-2.05","DOIUrl":"https://doi.org/10.56420/zgodovinskicasopis.2022.1-2.05","url":null,"abstract":"Rad je nastavak proučavanja udjela vojnika sa istočnojadranske obale u mletačkim kopnenim postrojbama u ranom novom vijeku. Zasniva se na raščlambi gradiva pohranjenog u Archivio di Stato di Venezia (fond Inquisitori sopra l'amministrazione dei pubblici ruoli), u sklopu kojeg su sadržani popisi vojnika u jedinicama pješaštva (Fanti oltramarini) i konjaništva (Cavalleria Croati) u 18. stoljeću. U fokusu su istraživanja vojnici zavičajem iz Ljubljane, grada koji se nije nalazio u sastavu mletačkih stečevina. Na kraju teksta se u formi priloga donosi cjelovit pregled svih do sada istraženih vojnika iz Ljubljane u navedenim postrojbama.","PeriodicalId":35883,"journal":{"name":"Zgodovinski Casopis","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-06-28","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"49239056","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Zgodovinski CasopisPub Date : 2022-06-28DOI: 10.56420/zgodovinskicasopis.2022.1-2.08
F. Kühnel
{"title":"Memento Mori: Ethnisch-sprachliche Aspekte der (Süd-)Kärntner Erinnerungskultur","authors":"F. Kühnel","doi":"10.56420/zgodovinskicasopis.2022.1-2.08","DOIUrl":"https://doi.org/10.56420/zgodovinskicasopis.2022.1-2.08","url":null,"abstract":"Südkärnten/Južna Koroška vollzog in den ungefähr letzten 100 Jahren einen ethnischen und sprachlichen Wandel. Die slowenische Sprache ist in der Kulturlandschaft zwar nach wie vor präsent, doch hat sie in weiten Teilen die Rolle einer vielverstandenen und vielgesprochen Umgangssprache eingebüßt. Der sich verändernde Stellenwert der slowenischen Sprache wird in diesem Beitrag anhand der Südkärntner Erinnerungskultur unter besonderer Berücksichtigung der Erinnerungszeichen des Totengedenkens untersucht (Friedhöfe und Grabsteine sowie Kriegerdenkmäler). Diese Erinnerungskultur, die auch als Sepulkralkultur bezeichnet werden kann, ist v.a. von den Gewalterfahrungen des 20. Jahrhunderts und der schwindenden Bedeutung der slowenischen Sprache geprägt.","PeriodicalId":35883,"journal":{"name":"Zgodovinski Casopis","volume":"1 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-06-28","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"70802031","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Zgodovinski CasopisPub Date : 2022-06-28DOI: 10.56420/zgodovinskicasopis.2022.1-2.09
Špela Bezjak
{"title":"Vloga materialnih virov in sodobni učni pristopi k arheološkim virom v osnovnih in srednjih šolah","authors":"Špela Bezjak","doi":"10.56420/zgodovinskicasopis.2022.1-2.09","DOIUrl":"https://doi.org/10.56420/zgodovinskicasopis.2022.1-2.09","url":null,"abstract":"Prispevek obravnava vlogo materialnih virov skozi različne vidike in predstavlja sodobne učne pristope za delo z materialnimi viri tako v osnovnih kot srednjih šolah, s posebnim poudarkom na arheoloških virih. Pedagoški programi z arheološkimi vsebinami in učni pristopi so predstavljeni s pomočjo analize spletno dostopnih slovenskih muzejev iz leta 2020. Podrobno so opisani tisti primeri učnih pristopov k arheološkim virom v slovenskih muzejih za osnovnošolce in srednješolce, ki temeljijo na izkustvenem učenju, medpredmetnem povezovanju, učnih ogledih ter kreativnem in veččutnem učenju. Prispevek izpostavlja tudi pomembnost vloge materialnih virov pri pouku zgodovine v prihodnosti.","PeriodicalId":35883,"journal":{"name":"Zgodovinski Casopis","volume":"1 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-06-28","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"70802075","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Zgodovinski CasopisPub Date : 2022-06-28DOI: 10.56420/zgodovinskicasopis.2022.1-2.07
Jelka Piškurić
{"title":"Prispevek k razumevanju organizacije in delovanja Črne roke: primer Franca Fraklja","authors":"Jelka Piškurić","doi":"10.56420/zgodovinskicasopis.2022.1-2.07","DOIUrl":"https://doi.org/10.56420/zgodovinskicasopis.2022.1-2.07","url":null,"abstract":"Črna roka je ena najbolj kontroverznih in skrivnostnih organizacij na Slovenskem v času druge svetovne vojne. Avtorica v prispevku najprej prikaže nekatere splošne ugotovitve o Črni roki, tako na podlagi arhivskih virov kot literature. Nato predstavi primer Franca Fraklja in njegove skupine, ki jih določeni viri prav tako povezujejo s Črno roko. V času med novembrom 1943 in majem 1944 se tej skupini pripisuje večje število krutih umorov na vzhodnem delu Ljubljanskega barja. Avtorica poskuša dogodke umestiti v redno delovanje domobranskih enot na Ljubljanskem barju in s tem pokazati nov pogled na delovanje Črne roke.","PeriodicalId":35883,"journal":{"name":"Zgodovinski Casopis","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-06-28","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"48449620","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Zgodovinski CasopisPub Date : 2021-12-28DOI: 10.56420/zgodovinskicasopis.2021.3-4.03
Andrej Nared
{"title":"Der brief ist nicht ausganngen","authors":"Andrej Nared","doi":"10.56420/zgodovinskicasopis.2021.3-4.03","DOIUrl":"https://doi.org/10.56420/zgodovinskicasopis.2021.3-4.03","url":null,"abstract":"Razprava obravnava okoliščine neizstavitve kranjske zlate bule leta 1444, pri čemer daje »odkritje« osnutka zlate bule zgodbi druge dimenzije in odpira nova vprašanja. Kratko je orisana politična klima v prvi polovici štiridesetih let 15. stoletja, ki je bila zaznamovana s habsburško-celjskim antagonizmom. Predstavljeno je notranjeavstrijsko poklonitveno potovanje Friderika V./III. in s tem povezane potrditve plemiških privilegijev. Analiziran je odnos med Habsburžanom in Celjskimi po poravnavi in dedni pogodbi, posebna pozornost pa je posvečena razmeram, ki so Friderika pričakale na Kranjskem. Objavljene so dodane »štajerske« pravice iz osnutka zlate bule in tiste iz dejansko izstavljene (1460). Prispevek konča poskus razlage, zakaj se je pozimi 1444 v zadnjem trenutku zalomilo in Kranjci zlate bule niso dobili.","PeriodicalId":35883,"journal":{"name":"Zgodovinski Casopis","volume":"1 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-12-28","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"70801901","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Zgodovinski CasopisPub Date : 2021-12-28DOI: 10.56420/zgodovinskicasopis.2021.3-4.06
G. Cohen
{"title":"Historical Scholarship on the Habsburg Monarchy (1526–1918) in North America","authors":"G. Cohen","doi":"10.56420/zgodovinskicasopis.2021.3-4.06","DOIUrl":"https://doi.org/10.56420/zgodovinskicasopis.2021.3-4.06","url":null,"abstract":"Historians in the United States and Canada did little writing or teaching on the Habsburg Monarchy before 1914, but the two world wars and immigration from Central and East Central Europe gave strong impetus to studies of the Monarchy. Politics and international relations initially dominated North American writings on the Monarchy. After the 1970s American and Canadian historians developed revisionist views of modern economic development in the Habsburg lands and after the early 1980s new, more dynamic understandings of modern national identification, the development of governmental structures, and relations between state and society during the nineteenth century.","PeriodicalId":35883,"journal":{"name":"Zgodovinski Casopis","volume":"1 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-12-28","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"70801924","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}