Zgodovinski CasopisPub Date : 2022-12-19DOI: 10.56420/zgodovinskicasopis.2022.3-4.03
Janez Höfler
{"title":"Razmisleki ob novi monografiji o Turjaškem gradu in Turjačanih","authors":"Janez Höfler","doi":"10.56420/zgodovinskicasopis.2022.3-4.03","DOIUrl":"https://doi.org/10.56420/zgodovinskicasopis.2022.3-4.03","url":null,"abstract":"Članek se navezuje na novo monografijo o gradu Turjak in rodu Turjaških, ki je izšla leta 2020 v uredništvu Mihe Preinfalka in sodelavcev. Avtor izpostavlja posamezne teme iz zgodnje zgodovine Turjaških, predvsem vprašanje statusa njihovega gospostva (alod ali fevd), in jih dopolnjuje ali interpretira v drugačni luči, kot je to v monografiji. Pri tem opozarja na pomen cerkvene organizacije na tem teritoriju in njene odvisnosti od oglejskega patriarha. Pred tem pa se posveti posestvu, ki ga je kralj Henrik IV. v letih 1058 in 1062 podelil salzburškemu vazalu Anzu, turjaškemu sosedu.","PeriodicalId":35883,"journal":{"name":"Zgodovinski Casopis","volume":"1 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-12-19","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"70802293","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Zgodovinski CasopisPub Date : 2022-12-19DOI: 10.56420/zgodovinskicasopis.2022.3-4.05
Lucija Zala Bezlaj
{"title":"Religija in politično v ancien régimu","authors":"Lucija Zala Bezlaj","doi":"10.56420/zgodovinskicasopis.2022.3-4.05","DOIUrl":"https://doi.org/10.56420/zgodovinskicasopis.2022.3-4.05","url":null,"abstract":"Članek se ukvarja z vprašanjem, kako razumeti vlogo religije v evropski družbi ancien régima. Prvi del je namenjen kritičnemu pregledu nekaterih uveljavljenih pristopov zgodovinopisja do razumevanja religije in verskih konfliktov. Ugotavlja, da pogosto zapadajo v bodisi ahistorično bodisi teleološko razumevanje religije. Naslanjajoč se na ugotovitve političnih marksistov o vlogi monarhičnega aparata oblasti kot glavnega ekspropriatorja, drugi del religijo v ancien régimu umesti v takratne družbene odnose in jo misli kot na specifičen način vpeto v družbeno formacijo takratnega časa.","PeriodicalId":35883,"journal":{"name":"Zgodovinski Casopis","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-12-19","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"49551846","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Zgodovinski CasopisPub Date : 2022-12-19DOI: 10.56420/zgodovinskicasopis.2022.3-4.07
Jelka Piškurić
{"title":"Priseljevanje v Slovenijo s področja nekdanjih jugoslovanskih republik v času socializma in njegov odmev v javnost","authors":"Jelka Piškurić","doi":"10.56420/zgodovinskicasopis.2022.3-4.07","DOIUrl":"https://doi.org/10.56420/zgodovinskicasopis.2022.3-4.07","url":null,"abstract":"Prispevek prikazuje priseljevanje s področja nekdanjih jugoslovanskih republik v Slovenijo v času socializma. Avtorica pri tem poskuša prikazati, kako ga je sprejelo večinsko prebivalstvo. Z večjim pritokom pripadnikov drugih jugoslovanskih narodov, ki so v Sloveniji iskali boljše možnosti za zaslužek in življenje, so se odpirala vprašanja o priseljevanju in zaposlovanju delavcev iz drugih republik. Zadržan odnos Slovencev do priseljencev, na katerega so sprva vplivale zlasti kulturne in jezikovne razlike, se je v 80. letih krepil v luči politične in ekonomske krize, v katero se je poglabljala Jugoslavija.","PeriodicalId":35883,"journal":{"name":"Zgodovinski Casopis","volume":"-1 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-12-19","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"70802325","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Zgodovinski CasopisPub Date : 2022-12-19DOI: 10.56420/zgodovinskicasopis.2022.3-4.08
Oskar Opassi
{"title":"Spolne vloge v samoupravnem delavskem tisku: primer glasila kolektiva Delamaris 1974–1990","authors":"Oskar Opassi","doi":"10.56420/zgodovinskicasopis.2022.3-4.08","DOIUrl":"https://doi.org/10.56420/zgodovinskicasopis.2022.3-4.08","url":null,"abstract":"V članku je prikazana tematizacija spolnih vlog znotraj glasila kolektiva Delamaris med letoma 1974 in 1990. Z dano zamejitvijo pregleda se analiza umešča v čas po ustavi leta 1974, ki naj bi deklarativno prenesla vzvode oblikovanja odnosov znotraj podjetij samim zaposlenim. S tem naj bi se izoblikovali »idealni« samoupravni odnosi, spremembe pa so v praksi lahko celo zavirale delavsko (so)odločanje znotraj podjetij. Na podlagi pričevanj zaposlenih znotraj glasila je tako možno predstaviti razmerje med idejnimi cilji samoupravljanja in dejanskim delavskim vsakdanom. Članek tako osvetljuje odnose med spoloma in specifiko delavskega tiska kot zgodovinskega vira.","PeriodicalId":35883,"journal":{"name":"Zgodovinski Casopis","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-12-19","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"49231193","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Zgodovinski CasopisPub Date : 2022-12-19DOI: 10.56420/zgodovinskicasopis.2022.3-4.01
Rajko Bratož
{"title":"Hieronim kot zgodovinar svoje dobe: njegovi pogledi na krizne pojave in zaton Rimskega cesarstva","authors":"Rajko Bratož","doi":"10.56420/zgodovinskicasopis.2022.3-4.01","DOIUrl":"https://doi.org/10.56420/zgodovinskicasopis.2022.3-4.01","url":null,"abstract":"V Hieronimovem izjemno obsežnem in raznolikem literarnem opusu zavzema historiografija le skromno mesto. Ob tem pa prinašajo njegova pisma številne zgodovinske podatke in razmišljanja, ki osvetljujejo njegov pogled na sodobnost. Svoje edino v ožjem smislu zgodovinsko delo, Kroniko (oziroma nadaljevanje Evzebijeve Kronike), je zaključil z bitko pri Adrianoplu (378), tako kot največji zgodovinar njegovega časa, pogan Amijan Marcelin. V dogodku, ki je bil ključnega pomena za rimsko cesarstvo, s takojšnjimi katastrofalnimi posledicami v celotnem balkansko-podonavskim delu države, s časovnim zamikom ene generacije pa tudi v Italiji in na Zahodu, je videl začetek konca Rimskega cesarstva. Pri tem je Hieronim kasneje (Ep. 123, 15) uporabil prispodobo potapljajoče se ladje oziroma brodoloma države. Obljube, da bo napisal obširnejšo zgodovino Gracijanove in Teodozijeve dobe mu ni uspelo izpolniti. Med prelomnimi dogodki in procesi, ki jih je ponekod le kratko ocenil, spet drugič pa izpostavil njihovo travmatično vsebino, naj navedemo še dva primera: pohod barbarskih skupin iz srednjega Podonavja in njihov vdor v Galijo 406, ki je zapečatil usodo rimskega Zahoda; pohod Zahodnih Gotov leta 408 v Italijo, zlasti pa gotska osvojitev Rima leta 410, ki ga je izredno pretresla. V zadnjem obdobju njegovega življenja (do 419/420?) so opažanja in razmišljanja zgodovinske vsebine bolj redka, kar je verjetno odraz nastopa bolj stabilnih razmer v rimskem cesarstvu.","PeriodicalId":35883,"journal":{"name":"Zgodovinski Casopis","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-12-19","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"47430235","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Zgodovinski CasopisPub Date : 2022-12-19DOI: 10.56420/zgodovinskicasopis.2022.3-4.06
Ivan Smiljanić
{"title":"Javni spomin na ustreljene na Suhem bajerju v Ljubljani","authors":"Ivan Smiljanić","doi":"10.56420/zgodovinskicasopis.2022.3-4.06","DOIUrl":"https://doi.org/10.56420/zgodovinskicasopis.2022.3-4.06","url":null,"abstract":"Na Suhem bajerju pod Golovcem v Ljubljani so bile med prvo svetovno vojno izvrševane smrtne kazni nad osumljenci, obtoženimi protidržavnega delovanja. Identiteta večine vse do danes ni znana. V Kraljevini SHS so bili usmrčeni slavljeni kot junaške žrtve avstrijskega režima. V časopisju se je Suhi bajer pojavljal v okviru političnih obračunavanj. Od sredine 20. let so na bajerju potekale žalne svečanosti, ki jih je vodila Orjuna. Poseben odbor je leta 1934 na bajerju postavil spomenik ustreljenim, leta 1939 pa so bili posmrtni ostanki prekopani v kostnico na Žalah. Danes sta lokacija bajerja in spomenik zapuščena.","PeriodicalId":35883,"journal":{"name":"Zgodovinski Casopis","volume":"1 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-12-19","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"70802313","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Zgodovinski CasopisPub Date : 2022-12-19DOI: 10.56420/zgodovinskicasopis.2022.3-4.02
Maurizio Levak
{"title":"Kasnoantičke ostave novca u Istri kao odraz sigurnosnih prilika na prostoru između Panonije i Padske nizine","authors":"Maurizio Levak","doi":"10.56420/zgodovinskicasopis.2022.3-4.02","DOIUrl":"https://doi.org/10.56420/zgodovinskicasopis.2022.3-4.02","url":null,"abstract":"U nastojanju za razumijevanjem kasnoantičkih prilika na sjevernojadranskom području analizirali smo dosad pronađene ostave novca na ozemlju antičke Istre. Riječ je o šest ostava, od kojih se za jednu ne zna točno mjesto nalaza, nastalih od III. do V. stoljeća u sjevernoj i središnjoj Istri. Znatno se razlikuju po obimu – od skromnih ostava do onih koje sadrže na tisuće kovanica – kao i po značajkama same mikrolokacije na kojoj su pronađene. Nastanak novčanih pohrana načelno je znak pogoršanih javnosigurnosnih prilika, kada stanovništvo sklanja dragocjenosti u strahu za svoju imovinu. Stoga smo pokušali ustanovljeno vrijeme nastanka svake pojedine ostave dovesti u vezu s istodobnim političkim događanjima za koje znamo iz pisanih izvora.","PeriodicalId":35883,"journal":{"name":"Zgodovinski Casopis","volume":"1 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-12-19","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"70802135","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Zgodovinski CasopisPub Date : 2022-12-19DOI: 10.56420/zgodovinskicasopis.2022.3-4.04
Gašper Oitzl
{"title":"Železarske skupnosti na Kranjskem v poznem srednjem veku","authors":"Gašper Oitzl","doi":"10.56420/zgodovinskicasopis.2022.3-4.04","DOIUrl":"https://doi.org/10.56420/zgodovinskicasopis.2022.3-4.04","url":null,"abstract":"V poznem srednjem veku se je na Kranjskem vzpostavilo več železarskih središč, v katerih so se na podlagi privilegijev in rudarskih redov izoblikovale železarske skupnosti. Njihovi nosilci so bili železarski mojstri – tehnični specialisti in posestniki železarskih obratov. Med seboj so volili rudarskega sodnika, ki je bil glavni predstavnik skupnosti ter nosilec njene sodne in upravne avtonomije. Del skupnosti so bili tudi podrejeni delavci v obratih in rudnikih ter pomožni delavci – oglarji, drvarji in tovorniki. Pripadniki teh skupnosti so uživali osebno svobodo, od obratov in preostalih pravic ter posesti so morali plačevati dajatve, v primeru vojaške nevarnosti pa sodelovati pri obrambi gospostva.","PeriodicalId":35883,"journal":{"name":"Zgodovinski Casopis","volume":"1 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-12-19","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"70802303","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Zgodovinski CasopisPub Date : 2022-12-19DOI: 10.56420/zgodovinskicasopis.2022.3-4.09
Peter Mikša, Jure Čokl K.
{"title":"Slovensko osvajanje osemtisočakov (1975-1995)","authors":"Peter Mikša, Jure Čokl K.","doi":"10.56420/zgodovinskicasopis.2022.3-4.09","DOIUrl":"https://doi.org/10.56420/zgodovinskicasopis.2022.3-4.09","url":null,"abstract":"Slovenski alpinizem je od srede sedemdesetih let 20. stoletja v samem svetovnem vrhu. Pot tja se je začela leta 1975 z izjemnim uspehom v južni steni osemtisočaka Makaluja in uspehom na zahodnem grebenu Everesta štiri leta pozneje. Za pristop na vseh 14 osemtisočakov so Slovenci potrebovali 20 let – prvi je bil leta 1975 Makalu, zadnja pa leta 1995 Anapurna. Pobude o odhodu v Himalajo so se na Slovenskem pojavile že kmalu po drugi svetovni vojni, do prve odprave pa je prišlo leta 1960. V prispevku je predstavljena kronologija himalajskih odprav od začetkov obiskovanja najvišjih gora sveta in pregled prvih slovenskih pristopov na osemtisočake vse do zadnjega vzpona na Anapurno leta 1995. Dodan je seznam vseh udeležencev najpomembnejših odprav in seznam vseh Slovencev na osemtisočakih od leta 1975 do danes.","PeriodicalId":35883,"journal":{"name":"Zgodovinski Casopis","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-12-19","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"48932321","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Zgodovinski CasopisPub Date : 2022-06-28DOI: 10.56420/zgodovinskicasopis.2022.165.01
M. Jarak
{"title":"Ranokršćansko slikarstvo i skulptura u Iliriku u doba sv. Jeronima","authors":"M. Jarak","doi":"10.56420/zgodovinskicasopis.2022.165.01","DOIUrl":"https://doi.org/10.56420/zgodovinskicasopis.2022.165.01","url":null,"abstract":"U doba djelovanja sv. Jeronima, tijekom druge pol. 4. i u prvim desetljećima 5. st., u cijelom Iliriku dolazi do razvoja ranokršćanske umjetnosti. Vidljive su, ipak, razlike između pojedinih provincija, uvjetovane različitim povijesnim okolnostima. Zbog širine teme, u radu se od ranokršćanskog slikarstva i skulpture obrađuju samo oslikane grobnice i plastika sarkofaga. Iako sv. Jeronim nije posebno komentirao slikarstvo i skulpturu u Iliriku, ističe se povezanost nekih motiva s njegovim tekstovima.","PeriodicalId":35883,"journal":{"name":"Zgodovinski Casopis","volume":"1 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-06-28","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"70802088","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}