Acta Medico-Biotechnica最新文献_第3页

Dosežki kirurškega zdravljenja bolnikov z jetrnimi zasevki raka debelega črevesa in danke od 2000 do 2020

Acta Medico-Biotechnica Pub Date : 2022-09-11 DOI: 10.18690/actabiomed.231

Irena Plahuta, Tomislav Magdalenić, Špela Turk, Stojan Potrč, Arpad Ivanecz

{"title":"Dosežki kirurškega zdravljenja bolnikov z jetrnimi zasevki raka debelega črevesa in danke od 2000 do 2020","authors":"Irena Plahuta, Tomislav Magdalenić, Špela Turk, Stojan Potrč, Arpad Ivanecz","doi":"10.18690/actabiomed.231","DOIUrl":"https://doi.org/10.18690/actabiomed.231","url":null,"abstract":"Namen: Rak debelega črevesa in danke (RDČD) je v svetovnem merilu tretja najpogostejša maligna bolezen in najpogosteje zaseva v jetra. Namen raziskave je predstaviti možnosti kirurškega zdravljenja jetrnih zasevkov in rezultate zdravljenja. \u0000Metode: Opravili smo retrospektivni pregled prospektivno vodene datoteke resekcij jetrnih zasevkov RDČD na Kliničnem oddelku za abdominalno in splošno kirurgijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Raziskava temelji na principu pristopa k zdravljenju z namenom ozdravitve. Analizirali smo število posegov, ponovne posege, zaplete in preživetje. \u0000Rezultati: Od januarja 2000 do decembra 2020 je bilo izvedenih 631 kirurških posegov zaradi jetrnih zasevkov RDČD. 352 (74,4 %) bolnikov je bolnikov več kot enega. Resekcij jeter je bilo 541 (85,7 %), in sicer 389 manjših in 152 velikih resekcij. Radiofrekvenčno ablacijo smo opravili v 61 (9,7 %) in eksploracijo v 29 (4,6 %) primerih. Ponovnih posegov je bilo 138 (21,9 %). Hudi zapleti (stopnja ≥ 3a po klasifikaciji Clavien-Dindo) so se pojavili po 84 (13,3 %) posegih. 90-dnevna pooperativna smrtnost je znašala 3,8 %. Mediano preživetje pri seštevku 0 v Clinical Risk Score je 69 mesecev; 5- in 10-letni preživetji sta 57-% oziroma 38-%. \u0000Zaključek: Kirurška odstranitev jetrnih zasevkov v celoti in ugodni prognostični dejavniki omogočajo dolgoročno preživetje bolnikov z jetrnimi zasevki RDČD.","PeriodicalId":186880,"journal":{"name":"Acta Medico-Biotechnica","volume":"45 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-09-11","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"133617181","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

引用次数: 2

Hemoragična možganska kap pri otrocih – predstavitev primera

Acta Medico-Biotechnica Pub Date : 2022-09-11 DOI: 10.18690/actabiomed.233

Tanj Dukić Vuković, Mirjana Miksić, Tomaž Šeruga, Janez Ravnik

引用次数: 0

Lokalna katetrska tromboliza kot terapija za globoko vensko trombozo – poročilo o primeru

Acta Medico-Biotechnica Pub Date : 2022-09-11 DOI: 10.18690/actabiomed.235

Aja Pajnik Snoj, Andrej Markota

引用次数: 0

Sodobne tehnologije omogočajo načrtovanje in izdelavo opornic za zdravljenje položajnih nepravilnosti zob

Acta Medico-Biotechnica Pub Date : 2022-09-11 DOI: 10.18690/actabiomed.234

Anita Fekonja, Nejc Rošer, Igor Drstvenšek

{"title":"Sodobne tehnologije omogočajo načrtovanje in izdelavo opornic za zdravljenje položajnih nepravilnosti zob","authors":"Anita Fekonja, Nejc Rošer, Igor Drstvenšek","doi":"10.18690/actabiomed.234","DOIUrl":"https://doi.org/10.18690/actabiomed.234","url":null,"abstract":"Namen: Namen prispevka je predstaviti možnost poravnave zob z estetskimi prozornimi opornicami, ki jo omogoča tehnologija, v celoti izvedena v Sloveniji. \u0000Poročilo o primeru: 34-letni pacient je obiskal specialistično ambulanto zaradi nepravilnega položaja zob v spodnji čeljustnici. Cilj zdravljenja je bil poravnati zobe v spodnjem zobnem loku z uporabo prozornih opornic, izdelanih v Sloveniji. Postopek smo začeli s kakovostnim odtisom za delovni model. Delovni model smo skenirali in tako v računalniku ustvarili 3D različico pacientovih zobnih lokov in griza. S pomočjo programske opreme smo izdelali 3D navidezni model in na njem zobe premaknili v želen (optimalen) položaj, ki naj bi ga dosegli z opornicami. Opornice smo izdelali iz termoplastičnega materiala (poliuretan) s termo-formiranjem, in sicer s pomočjo modela, izdelanega z laserskim sintranjem. Pacient je prejel navodila o 22-urni dnevni nošnji, vsako opornico zamenja po 2 tednih. Obravnava je trajala 6 mesecev. Ob koncu zdravljenja je bil nameščen fiksni retencijski lok za stabilizacijo in preprečitev recidiva. Pacient je z rezultatom bil zelo zadovoljen. Dve leti po zaključenem zdravljenju stanje ostaja nespremenjeno \u0000in stabilno. \u0000Zaključek: Zdravljenje s prozornimi opornicami je v primerjavi s klasičnimi fiksnimi aparati snemljiva tehnika, ki zagotavlja boljšo estetiko, večje udobje, omogoča boljše vzdrževanje higiene.","PeriodicalId":186880,"journal":{"name":"Acta Medico-Biotechnica","volume":"27 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-09-11","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"127869844","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

引用次数: 0

Vpliv časovnih in težavnostnih diferencialnih uteži na izboljšanje kazalcev kakovosti OSKI

Acta Medico-Biotechnica Pub Date : 2022-09-11 DOI: 10.18690/actabiomed.230

Matej Mihevc, Klara Masnik, Tadej Petreski, Nejc Pulko, Sebastjan Bevc

{"title":"Vpliv časovnih in težavnostnih diferencialnih uteži na izboljšanje kazalcev kakovosti OSKI","authors":"Matej Mihevc, Klara Masnik, Tadej Petreski, Nejc Pulko, Sebastjan Bevc","doi":"10.18690/actabiomed.230","DOIUrl":"https://doi.org/10.18690/actabiomed.230","url":null,"abstract":"Namen: Objektivni strukturirani klinični izpit (OSKI) je postal vodilna metoda za ocenjevanje izvedbe kliničnih veščin. Njegova pogosta težava je neskladje med oceno na ocenjevalnem obrazcu in splošno oceno ocenjevalca. V preteklosti neskladij niso uspešno reševali z obteževanjem posameznih korakov. Sistematičnega diferencialnega obteževanja, ki podeljuje točke glede na izračun časovnih in težavnostnih uteži, še niso raziskali. Namen študije je bil: a) tvoriti formule za izračun težavnostnih in časovnih uteži, b) tvoriti eksperimentalni obrazec z upoštevanjem izračunanih uteži in c) oceniti uspešnost metode pri izboljšanju kazalnikov kakovosti OSKI. \u0000Metode: Najprej smo tvorili formule za izračun časovnih in težavnostih uteži posameznih korakov. Nato smo s pomočjo uteži obtežili posamezni korak v eksperimentalnem obrazcu. Kontrolni obrazec so neodvisno od raziskave obtežili klinični mentorji. Uspešnost obrazcev smo preverili med rednim izpitom OSKI za študente 3. letnika. Študente (n = 55) je z obema ocenjevalnima obrazcema in splošnim obrazcem ocenilo deset ocenjevalcev. Rezultate smo analizirali s t-testom za odvisna vzorca, enostavno linearno regresijo in psihometričnim testiranjem. \u0000Rezultati: V primerjavi s kontrolnim obrazcem smo na eksperimentalnem obrazcu ugotovili višjo povezavo med oceno na ocenjevalnem obrazcu in splošno oceno (r = 0,622, p < 0,001 vs. r = 0,496, p < 0,001) in pomembno nižje rezultate (p < 0,001). \u0000Zaključek: Ugotovili smo, da diferencialno obteževanje korakov s časovnimi in težavnostnimi utežmi lahko izboljša kazalnike kakovosti OSKI in zmanjša neskladje med oceno na ocenjevalnem obrazcu in splošno oceno.","PeriodicalId":186880,"journal":{"name":"Acta Medico-Biotechnica","volume":"18 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-09-11","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"121635608","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

引用次数: 0

Klinične značilnosti in ledvična prizadetost bolnikov s tuberozno sklerozo v UKC Maribor 马里博尔 UKC 结节性硬化症患者的临床特征和肾功能损害

Acta Medico-Biotechnica Pub Date : 2022-09-11 DOI: 10.18690/actabiomed.229

Sonja Golob Jančič, Peter Gradišnik, Andreja Osterc Koprivšek, Albin Gačnik, Nataša Marčun Varda

{"title":"Klinične značilnosti in ledvična prizadetost bolnikov s tuberozno sklerozo v UKC Maribor","authors":"Sonja Golob Jančič, Peter Gradišnik, Andreja Osterc Koprivšek, Albin Gačnik, Nataša Marčun Varda","doi":"10.18690/actabiomed.229","DOIUrl":"https://doi.org/10.18690/actabiomed.229","url":null,"abstract":"Namen: Tuberozna skleroza je avtosomno dominantni nevrokutani sindrom, ki prizadene približno 1/6.000–10.000 ljudi. Klinična slika se s starostjo spreminja, saj so pri različnih starostih prisotni \u0000različni klinični znaki. Ledvična prizadetost je prisotna pri 48–80 %, in sicer v obliki angiomiolipomov, ledvičnih cist ali ledvičnega karcinoma. Namen naše raziskave je bil pregled kliničnih manifestacij pri bolnikih s tuberozno sklerozo, obravnavanih znotraj Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor v zadnjih desetih letih, in opredelitev števila tistih, ki imajo ledvično prizadetost. \u0000Metode: Pregledali smo kartoteke bolnikov, ki so vodeni v UKC Maribor z diagnozo tuberozna skleroza (MKB– Q85.1). Iz medicinskih zapisov smo razbrali njihove antropometrične meritve, starost ob diagnozi, laboratorijske izvide, slikovne preiskave in morebitne rezultate genetskega testiranja ter trenutni režim zdravljenja. \u0000Rezultati: V naši kohorti je 13 bolnikov s tuberozno sklerozo, starih od 7 do 71 let, mediana starost je 16 let, povprečje 25,2 (14,6; 35,9). 92 % (12) ima kožno simptomatiko, ledvična prizadetost je prisotna pri 60 % naših bolnikov. 46 % ima angiomiolipome, 23 % ledvične ciste. Pomembnejše prizadetosti ledvične funkcije nimajo. Sistemsko terapijo z everolimusom prejemata dva bolnika, dva imata predpisan topični everolimus za kožne lezije. Genetsko testiranje je bilo opravljeno pri 7 bolnikih, pri 5 je bilo pozitivno. \u0000Zaključek: Rezultati potrjujejo pogosto prizadetost ledvic pri bolnikih s tuberozno sklerozo v naši kohorti, primerljivo z literaturo. Ker je kohorta sestavljena predvsem iz pediatričnih bolnikov, je ledvična funkcija dobra, zdravljenje pa redko nujno. Redno spremljanje in multidisciplinarna obravnava sta ključna za dolgoročno blaginjo bolnikov.","PeriodicalId":186880,"journal":{"name":"Acta Medico-Biotechnica","volume":"54 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-09-11","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"134291687","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

引用次数: 1

Sistemski dejavniki tveganja pri bolnikih mlajših, od 50 let, z zaporo mrežnične vene

Acta Medico-Biotechnica Pub Date : 2022-09-11 DOI: 10.18690/actabiomed.232

Katja Kuhta, Katarina Petelin, Matejka Masten, Nina Košič Knez, Dušica Pahor

{"title":"Sistemski dejavniki tveganja pri bolnikih mlajših, od 50 let, z zaporo mrežnične vene","authors":"Katja Kuhta, Katarina Petelin, Matejka Masten, Nina Košič Knez, Dušica Pahor","doi":"10.18690/actabiomed.232","DOIUrl":"https://doi.org/10.18690/actabiomed.232","url":null,"abstract":"Namen: Predstaviti dejavnike tveganja pri bolnikih, mlajših od 50 let, z zaporo mrežnične vene (RVO). \u0000Metode: Opravljena je bila retrospektivna analiza medicinske dokumentacije bolnikov z zaporo mrežnične vene od januarja 2015 do decembra 2020. Bolniki so bili mlajši od 50 let. Preučili smo podatke o sistemskih in očesnih obolenjih, zdravilih, trombofiliji ali hiperviskoznem sindromu in vaskulitisih. Vsi bolniki so imeli opravljen očesni in sistemski pregled, vključno z določitvijo testov trombofilije. \u0000Rezultati: V raziskavo je bilo zajetih 20 bolnikov (22 oči), od tega je bilo 15 moških (71 %) in 6 žensk (29 %). Povprečna starost bolnikov je bila 42 let. Pri 12 očeh (60 %) je bila ugotovljena zapora centralne mrežnične vene (CRVO), pri 10 očeh (40 %) pa zapora veje mrežnične vene (BRVO). Dva bolnika sta imela obojestransko BRVO. Arterijska hipertenzija je bila ugotovljena pri 8 bolnikih (38 %), sladkorna bolezen pri 2 bolnikih (9,5 %) in dislipidemija pri 11 bolnikih (52 %). Pri eni bolnici (5 %) je bila ugotovljena mutacija faktorja V Leiden. Pri 2 bolnikih z RVO sta bili diagnosticirani Behcetova (5 %) in Ealesova bolezen (5 %). 2 bolnika (10 %) sta imela pridružen pigmentni glavkom. Več dejavnikov tveganja je bilo prisotnih pri 10 bolnikih (48 %), medtem ko 4 bolniki niso imeli dejavnika tveganja (19 %). \u0000Zaključek: Najpogostejši dejavnik tveganja v naši raziskavi je bila dislipidemija. Trombofilija je bila ugotovljena le pri eni bolnici s CRVO. Pri mlajših bolnikih z RVO je pomembno pozorno preučiti dejavnike tveganja.","PeriodicalId":186880,"journal":{"name":"Acta Medico-Biotechnica","volume":"87 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-09-11","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"122084050","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

引用次数: 0

Dejavniki tveganja za pojav okužbe po kraniotomiji: 10-letna retrospektivna kohortna študija

Acta Medico-Biotechnica Pub Date : 2022-09-11 DOI: 10.18690/actabiomed.228

Hojka Rowbottom, Borut Hribernik, Janez Ravnik

{"title":"Dejavniki tveganja za pojav okužbe po kraniotomiji: 10-letna retrospektivna kohortna študija","authors":"Hojka Rowbottom, Borut Hribernik, Janez Ravnik","doi":"10.18690/actabiomed.228","DOIUrl":"https://doi.org/10.18690/actabiomed.228","url":null,"abstract":"Namen: Kraniotomija je osnovni nevrokirurški pristop, ki je povezan z zapleti, med katere spada okužba kirurške rane, za pojav katere so dejavniki tveganja še vedno nepopolno definirani. Namen raziskave je bil prepoznati dejavnike tveganja za pojav okužbe kirurške rane pri odraslih bolnikih, operiranih na Oddelku za nevrokirurgijo Univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru. \u0000Metode: Izvedli smo retrospektivno kohortno študijo, v kateri smo analizirali podatke za obdobje od januarja 2009 do avgusta 2019. Primerjali smo podatke bolnikov, ki so razvili okužbo kirurške rane, s podatki tistih, ki okužbe niso razvili. 66 bolnikov je razvilo okužbo kirurške rane, v kontrolno skupino smo \u0000naključno uvrstili 70 bolnikov brez omenjene rane. V raziskavo smo vključili le bolnike, ki so po opravljeni elektivni kraniotomiji potrebovali kirurško zdravljenje okužene kirurške rane. \u0000Rezultati: Med 1192 bolniki, ki so v opazovanem obdobju imeli opravljeno kraniotomijo, je 66 (5,5 %) bolnikov razvilo okužbo kirurške rane. Najpogosteje je prišlo do razvoja osteomielitisa (66,7 %) in epiduralnega abscesa (63,6 %), najpogosteje izoliran povzročitelj pa je bil Propionibacterium acnes \u0000(54,5 %). V raziskavi so se kot dejavniki, povezani s pojavom okužbe kirurške rane, izkazali uporaba izdelka Surgicel® (p = 0,0019, Fisherjev natančni test), duralni nadomestki (p = 0,0028, Fisherjev natančni test), samolepilna dura (p = 0,0274, Fisherjev natančni test), zapiranje kože s šivi (p = 0,0001, Fisherjev \u0000natančni test), opravljena frontalna kraniotomija (p = 0,0328, Fisherjev natančni test) in pooperativno predpisovanje glukokortikoidov (p = 0,04, Fisherjev natančni test). \u0000Zaključek: Z našo študijo smo prepoznali določene dejavnike tveganja, povezane s pojavi okužbe kirurške rane, ki jih lahko odpravimo in tako znižamo pojavnost tovrstnega operativnega zapleta oz. zaplet hitreje prepoznamo.","PeriodicalId":186880,"journal":{"name":"Acta Medico-Biotechnica","volume":"71 2 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-09-11","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"128244945","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

引用次数: 0

Hippocratic Oath / Hipokratova prisega

Acta Medico-Biotechnica Pub Date : 2022-09-11 DOI: 10.18690/actabiomed.227

Dušica Pahor

引用次数: 0

Prevalence of ethical dilemmas in Slovenian family practice 斯洛文尼亚家庭实践中普遍存在的伦理困境

Acta Medico-Biotechnica Pub Date : 2022-06-26 DOI: 10.18690/actabiomed.12

Zalika Klemenc-Ketiš, Janko Kersnik

{"title":"Prevalence of ethical dilemmas in Slovenian family practice","authors":"Zalika Klemenc-Ketiš, Janko Kersnik","doi":"10.18690/actabiomed.12","DOIUrl":"https://doi.org/10.18690/actabiomed.12","url":null,"abstract":"Purpose: To determine the perceived prevalence of ethical dilemmas in family practice. Methods: Self-administered questionnaire sent to a random sample of 259 Slovenian family physicians. The main outcome measure was the percentage of doctors reporting the frequency of ethical dilemmas on a 5-point scale.Results: Ethical dilemmas were common (mean score ± standard deviation, 36.2±12.5, out of a maximum of 100). The most common dilemmas involved decision-making regarding use of limited resources (23.9%), patient attempts to abuse the health care service (20.4%) and interfacing with the rest of the health care system (20.4%). Dealing with patients suspected of being physically abused, sexually abused, or involved in other violent acts was the least common ethical dilemma (<0.1%), followed by issues involving breaking bad news (<0.1%) and special situations regarding adolescents (0.7%). Older physicians and those with more experience reported ethical dilemmas less commonly (32.3±11.9 vs. 40.1±11.9, P < 0.001; 32.4±11.8 vs. 39.5±12.2, P = 0.001, respectively). Specialists in family medicine and family medicine residents reported ethical dilemmas more commonly than general practitioners without specialist training (37.0±12.6 vs. 30.7±10.8, P = 0.05 and 39.5±12.5 vs. 30.7±10.8, P = 0.04, respectively).Conclusions: Ethical issues are common in Slovenian family practice and are most often reported by residents in specialist training. This supports the need to continue and even improve specialist training in recognizing and comprehending ethical dilemmas.","PeriodicalId":186880,"journal":{"name":"Acta Medico-Biotechnica","volume":"132 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-06-26","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"115045022","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

引用次数: 2