Primerjalna Knjizevnost最新文献_第3页

Kralj mučenik in sproščena opatinja: dva netipična svetnika iz istega družinskega gnezda

3区文学

Primerjalna Knjizevnost Pub Date : 2020-11-08 DOI: 10.3986/pkn.v43.i3.05

Alenka Divjak

引用次数: 0

The Search for Meaning and the Illusion of Escaping: Martin Walser’s Runaway Horse – a Novella about the Midlife Crisis 寻找意义和逃避的幻想:马丁·沃尔瑟的《脱缰之马》——一部关于中年危机的中篇小说

3区文学

Primerjalna Knjizevnost Pub Date : 2020-11-08 DOI: 10.3986/pkn.v43.i3.11

Sabina Osmanović

引用次数: 0

Prve literarne pravljice francoskega salonskega vala: hibridna žanrska zvrst

3区文学

Primerjalna Knjizevnost Pub Date : 2020-11-08 DOI: 10.3986/pkn.v43.i3.06

Lilijana Burcar

{"title":"Prve literarne pravljice francoskega salonskega vala: hibridna žanrska zvrst","authors":"Lilijana Burcar","doi":"10.3986/pkn.v43.i3.06","DOIUrl":"https://doi.org/10.3986/pkn.v43.i3.06","url":null,"abstract":"Del ideološke zapuščine romantičnega 19. stoletja je prepričanje, da naj bi pravljice odsevale motiviko ljudskih pripovedi. Literarnozgodovinska veda dokazuje, da so pravljice hibridna literarna zvrst, ki je vzniknila v okviru francoskega salonskega gibanja ob koncu 17. stoletja. Salonske pisateljice, ki so bile nosilke novega žanra, so se skupaj s Perraultom naslonile na že obstoječe literarne predloge predstavnikov renesančne novele in srednjeveškega viteškega in pastoralnega romana. Iz žanra renesančnih novel so prevzele narativni prijem okvirnih pripovedi, v katerih so opisovale salonsko okolje in pripovedne načine, na katere so nastajale nove pripovedi, ki so jih okvirile še drugače. Vsako pravljico so opremile s posvetilom in uvodom, na koncu pa še s pojasnilom, največkrat v obliki opombe, pri čemer so predstavile svoja teoretska razmišljanja in literarne vire, po katerih so se zgledovale. Iz žanra srednjeveškega viteškega in pastirskega romana so prevzele arhetipskost aristokratske dvorne kulture in neotipljivost prostora in časa, ki ga podčrtuje družbena nezaznamovanost, kar je pravljicam dalo pečat tipske statičnosti. Tem predelavam in dopolnitvam literarnih predlog zgodnejših obdobij so dodale še elemente magičnega, ki so si jih izposodile deloma iz antične mitologije in deloma iz čudežnih pripovedi, značilnih za ljudsko pripovedništvo, s poudarkom na vilah in njihovi magični moči.","PeriodicalId":52032,"journal":{"name":"Primerjalna Knjizevnost","volume":"33 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2020-11-08","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"90529488","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":3,"RegionCategory":"文学","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

引用次数: 0

Neodločljivost v poeziji Tomaža Šalamuna

3区文学

Primerjalna Knjizevnost Pub Date : 2020-09-09 DOI: 10.3986/pkn.v43.i2.05

Alen Širca

引用次数: 0

Kognitivisitčna interpretacija družbene funkcije empatije v drami Kasandra Borisa A. Novaka

3区文学

Primerjalna Knjizevnost Pub Date : 2020-09-09 DOI: 10.3986/pkn.v43.i2.04

Igor Žunkovič

{"title":"Kognitivisitčna interpretacija družbene funkcije empatije v drami Kasandra Borisa A. Novaka","authors":"Igor Žunkovič","doi":"10.3986/pkn.v43.i2.04","DOIUrl":"https://doi.org/10.3986/pkn.v43.i2.04","url":null,"abstract":"Kasandra slovenskega pesnika in dramatika Borisa A. Novaka je nastala po avtorjevi izkušnji balkanskih vojn, zato ni presenetljivo, da ima družbenokritično perspektivo. V drami je izpostavljen pojav vojne travme in njene razrešitve v postsocialističnem kontekstu, to je v kontekstu razpada Jugoslavije. A drama na ozadju historičnih referenc obravnava individualno raven doživljanja vojnih dogodkov, vključno s posilstvi in uboji. Klasična starogrška zgodba je premeščena v sodobni čas, s čimer Novak izpostavi nadčasovnost travm, ki jih povzročajo vse vojne od Troje dalje. A Novakova drama se konča na nov način, in sicer s Kasandrinim odpuščanjem Agamemnonu. Razrešitev se izkaže za zanimivo, po eni strani zaradi svoje nepričakovanosti in izjemnosti, po drugi strani pa zaradi osredotočanja na subjektivni vidik pomiritve. V članku na teoretski podlagi kognitivne literarne vede, zlasti s pomočjo razlikovanja med kognitivno in emotivno empatijo, analiziram okoliščine, kognitivne mehanizme in socialno funkcijo Kasandrine odločitve, da odpusti Agamemnonu. Ta ima z evolucijsko-socialnega vidika sprva razdiralno oz. tekmovalno funkcijo, z osebnega vidika pa omogoča individualno samo-izpolnitev skozi ljubezen. Kot temeljno vprašanje Novakove drame se nazadnje izkaže sledeča dilema: ali je mogoče na ravni kognitivistične analize upravičiti bodisi individualno bodisi kolektivno premagovanje travme na Kasandrin način.","PeriodicalId":52032,"journal":{"name":"Primerjalna Knjizevnost","volume":"32 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2020-09-09","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"76517816","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":3,"RegionCategory":"文学","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

引用次数: 0

Preoblikovanje identitet v Temnih skrivnostih avstralske staroselske pesnice Jeanine Leane

3区文学

Primerjalna Knjizevnost Pub Date : 2020-09-09 DOI: 10.3986/pkn.v43.i2.10

Danica Čerče

引用次数: 1

Teoretska opredelitev in vloga dramatike v jezuitskem redovnem ustroju

3区文学

Primerjalna Knjizevnost Pub Date : 2020-09-09 DOI: 10.3986/pkn.v43.i2.07

Monika Deželak Trojar

{"title":"Teoretska opredelitev in vloga dramatike v jezuitskem redovnem ustroju","authors":"Monika Deželak Trojar","doi":"10.3986/pkn.v43.i2.07","DOIUrl":"https://doi.org/10.3986/pkn.v43.i2.07","url":null,"abstract":"Primerjalna književnost (Ljubljana) 43.2 (2020) Članek obravnava pojav jezuitske dramatike, ki zajema vso dramsko dejavnost jezuitov znotraj njihovih kolegijev, tako adaptacije starejših (antičnih in humanističnih) dramskih besedil kot tudi njihove avtorske drame, tako šolske kot verske predstave ne glede na mesto uprizoritve (avditorij, učilnica, šolska avla, cerkev, šolsko dvorišče, ulica itd.). V prvem delu se osredotoča na opredelitev jezuitske dramatike, kot jo je mogoče razbrati iz temeljnih dokumentov jezuitskega reda: Ustanovnih listin Družbe Jezusove, Konstitucij Družbe Jezusove, Načrta in ureditve študija Družbe Jezusove in Pravil Družbe Jezusove. V nadaljevanju predstavi glavne teoretike dramatike iz jezuitskih vrst od začetkov do razpustitve reda (Jakob Pontanus, Martin Delrio, Antonio Possevino, Alessandro Donati, Jakob Masen, Athanasius Kircher, Nicolaus Avancini, Claude-François Menestrier, Franz Lang in Franz Neumayr), njihovo načelno izhodišče v antični teoriji drame in naslonitev na humanistično šolsko ter srednjeveško duhovno dramo. Prikaže prilagoditev omenjenih modelov jezuitskim vzgojnim, didaktičnim in katehetičnim potrebam ter duhu časa, v katerem je jezuitska drama nastala in se razvijala. Opozori na glavno posebnost jezuitske dramatike, željo po vplivanju na čute gledalcev, ki se kaže v njihovi naklonjenosti avdiovizualnim učinkom, emblemom, simbolom, personifikacijam in alegorijam. Ob tem prispevek poudari, da je duhovni temelj takšnega dojemanja dramatike treba iskati v Duhovnih vajah ustanovitelja reda, sv. Ignacija Lojolskega. V njih je kot glavna cilja jezuitskega reda izpostavil odvračanje ljudi od greha in spodbujanje h kreposti.","PeriodicalId":52032,"journal":{"name":"Primerjalna Knjizevnost","volume":"20 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2020-09-09","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"80017949","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":3,"RegionCategory":"文学","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

引用次数: 0

Avtorske pravice v češki literaturi na prelomu 19. in 20. stoletja: Jiráskov spor za Pasjeglavce

3区文学

Primerjalna Knjizevnost Pub Date : 2020-09-09 DOI: 10.3986/pkn.v43.i2.08

Miloš Zelenka

{"title":"Avtorske pravice v češki literaturi na prelomu 19. in 20. stoletja: Jiráskov spor za Pasjeglavce","authors":"Miloš Zelenka","doi":"10.3986/pkn.v43.i2.08","DOIUrl":"https://doi.org/10.3986/pkn.v43.i2.08","url":null,"abstract":"Primerjalna književnost (Ljubljana) 43.2 (2020) Razprava obravnava teoretske in zgodovinske vidike avtorskega prava v obdobju Habsburške monarhije na primeru nedovoljene gledališke priredbe romana Aloisa Jiráska Pasjeglavci (Psohlavci), ki jo je 1899 pod naslovom Jan Sladký Kozina napisal in uprizoril Jan Baptist Kühnl (1849–1904), dramatik, prevajalec in eden prvih plagiatorjev v zgodovini češke književnosti. Leta 1899 je Jirásek dobil tožbo proti nezakoniti uprizoritvi na podlagi cesarskega zakona št. 197/1895 o zaščiti avtorskih pravic za literarna, umetniška in fotografska dela, ki je nadgradil cesarski patent iz leta 1846 (nekatere formulacije v njem so prešle v avtorsko pravo neodvisne Češkoslovaške). Toda leta 1920 sta Kühnlovi vdova Marie in hči Marie Luisa igro izdali v knjižni obliki, pri čemer sta besedilo iz leta 1899 le jezikovno posodobili. Jirásek je l. 1921 dobil še eno tožbo proti plagiatorstvu, ki kaže na pomen avtorskih pravic kot manifestacije duhovne, nesnovne lastnine, ki jo je treba pravno zaščititi, z literarnega vidika pa demonstrira primer plagiata kot neinventivne imitacije, ki si izposoja »celotno zgradbo, romaneskno zgodbo in posamezne sestavine« literarnega dela.","PeriodicalId":52032,"journal":{"name":"Primerjalna Knjizevnost","volume":"4 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2020-09-09","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"73472964","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":3,"RegionCategory":"文学","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

引用次数: 0

The Serbian Novel After the End of Utopia: “Reconstructive” versus “Deconstructive” Writing? 乌托邦终结后的塞尔维亚小说:“重建”与“解构”写作?

3区文学

Primerjalna Knjizevnost Pub Date : 2020-09-09 DOI: 10.3986/pkn.v43.i2.02

V. Gvozden

{"title":"The Serbian Novel After the End of Utopia: “Reconstructive” versus “Deconstructive” Writing?","authors":"V. Gvozden","doi":"10.3986/pkn.v43.i2.02","DOIUrl":"https://doi.org/10.3986/pkn.v43.i2.02","url":null,"abstract":"Primerjalna književnost (Ljubljana) 43.2 (2020) Numerous Serbian novels of the 1980s and 1990s turned to the treatment of an older, allegedly forgotten history which encompasses the premodern period from the Middle Ages to the Enlightenment. It seems that this shift was accompanied by a political idealism and national-emancipatory zeal after the breakup of socialist Yugoslavia and its cultural politics. This paper will critically examine three extremely successful examples of historical postmodernism in contemporary Serbian literature: Milorad Pavić’s Dictionary of the Khazars (1984), Radoslav Petković’s Destiny, Annotated (1993) and Goran Petrović’s Opsada crkve Svetog Spasa (The Siege of the Church of Holy Salvation, 1997). This “historical turn” of historical postmodernism could be interpreted both as a deceptive attempt to return to the roots and as distinct archaeology with which writing seeks to examine the contemporary unsafe ground of the political, cultural and economic transition from the socialist system to democracy and capitalism. Actually, it seems that this kind of “reconstructive” novelistic approach, which can be seen as a deliberate postmodern double-coding, could be understood as a search for Serbian cultural capital that can be easily—perhaps too easily—found in the distant past. On the other side, the paper analyses “deconstructive” novels, like David Albahari’s Bait (1996), Vladimir Tasić’s Kiša i hartija (Rain and Paper, 2004) and Slobodan Tišma’s Bernardijeva soba (Bernardi’s Room, 2011). The novels from this camp demonstrate that the complexity connected with the demise of meta-narratives is not easy to represent in a work of literature. Through the figure of a weak subject, the “deconstructive” novel is able to imprint itself into the unknown, to disrupt codes, to cross the border and the wall of the symbolic order of capitalism and socialism and their production of desire. At the end of the paper, the paradoxes inherent in both these types of writing are presented.","PeriodicalId":52032,"journal":{"name":"Primerjalna Knjizevnost","volume":"457 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2020-09-09","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"76449566","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":3,"RegionCategory":"文学","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

引用次数: 0

Dialoškost v sodobni slovenski poeziji: vpeljava persone kot vidik zunanje dialoškosti

3区文学

Primerjalna Knjizevnost Pub Date : 2020-09-09 DOI: 10.3986/pkn.v43.i2.06

Varja Balžalorsky Antić

{"title":"Dialoškost v sodobni slovenski poeziji: vpeljava persone kot vidik zunanje dialoškosti","authors":"Varja Balžalorsky Antić","doi":"10.3986/pkn.v43.i2.06","DOIUrl":"https://doi.org/10.3986/pkn.v43.i2.06","url":null,"abstract":"Primerjalna književnost (Ljubljana) 43.2 (2020) Članek je uvod v širše zasnovano raziskavo o artikulaciji in konfiguraciji subjektov v najsodobnejši slovenski poeziji. Po kratkem povzetku vrst dialoškosti pri Bahtinu in sklepih iz ponovnega branja Bahtinovih tez o monološkosti poezije sledi predstavitev njegove tipologije dialoških odnosov v prozi z vidika prenovljenega pojma lirskega subjekta. Drugi del periodizira krepitev dialoškosti v sodobni slovenski poeziji pri avtoricah in avtorjih različnih generacij. Razlika je med dialoškimi strategijami v strukturaciji pesemskega diskurza in subjekta oziroma subjektov na različnih pesemskih ravneh (t j. govorne strategije in pozicioniranja izjavnih subjektov) in, na drugi strani, uprizarjanjem razpada trdnih pojmovanj (filozofske kategorije) subjekta ali (sociološke kategorije) individuuma znotraj monoloških pesniških postopkov. Z vidika pesniških strategij in vidika rekonceptualiziranega lirskega subjekta se novejši pojavi dialoškosti na ravni pesmi v večji meri pogosto vgrajujejo v navidezni monološki model subjektne konfiguracije: mnoštvenost pesemskega subjekta se uveljavlja predvsem na ravni sistema pesniške knjige, manj pa na ravni mikrosistema pesmi ali celo same izjave. Zato je mogoče govoriti o močnem toku zunanje dialoškosti. Sklepna analiza petih zbirk predstavi pojav, ki bi ga glede na Bahtinovo tipologijo lahko uvrstili v zunanji tip dvoglasne besede: vpeljavo pesmi s persono oziroma pesemskih knjig s persono (Oblak in gora Iva Svetine, Opus quinque dierum Taje Kramberger, Izganjalci smisla Milana Dekleve, Trpljenje mlade Hane Katje Gorečan, Hemingwayeve ustnice Krištofa Dovjaka).","PeriodicalId":52032,"journal":{"name":"Primerjalna Knjizevnost","volume":"12 8 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2020-09-09","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"83779812","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":3,"RegionCategory":"文学","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

引用次数: 0