TEORIJA IN PRAKSA最新文献_第6页

VLOGA NATA IN EU V ODZIVANJU NA CIVILNE KRIZE 北约和欧盟在应对国内危机中的作用

IF 0.4

TEORIJA IN PRAKSA Pub Date : 2022-07-14 DOI: 10.51936/tip.59.2.529-547

Marjan Malešič

{"title":"VLOGA NATA IN EU V ODZIVANJU NA CIVILNE KRIZE","authors":"Marjan Malešič","doi":"10.51936/tip.59.2.529-547","DOIUrl":"https://doi.org/10.51936/tip.59.2.529-547","url":null,"abstract":"Značilnosti sodobnih kriz so: heterogenost,\u0000endemičnost, neprekinjenost in kompleksnost. Te vplivajo na možnost delovanja nacionalnih in mednarodnih mehanizmov kriznega upravljanja in vodenja, ki so\u0000tudi sami v krizi in se morajo prilagajati novim okoliščinam. Analiza se osredini na primerjavo Natovega civilnega kriznega načrtovanja in Mehanizma EU za civilno zaščito. Motivacija za njuno oblikovanje ni bila zgolj\u0000funkcionalna, ampak tudi politična. Demotivacijski\u0000dejavnik združevanja držav na tem področju je njihov\u0000strah pred izgubo dela suverenosti. Sodelovanje držav\u0000prek obeh mehanizmov omogoča koordinirano, sinergijsko in uspešno uporabo razpoložljivih zmogljivosti\u0000v krizi. Obseg delovanja Nata in EU pri odzivanju na\u0000velike civilne krize po svetu je impresiven, analiza posameznih primerov pa pokaže določene pomanjkljivosti,\u0000kar še posebej velja za omejen Natov odziv na migrantsko krizo v Evropi in za obotavljiv odziv EU na začetku\u0000pandemije virusa SARS-Cov-2.\u0000Ključni pojmi: kriza, krizno upravljanje in vodenje,\u0000odziv na krizo, Natovo civilno krizno načrtovanje,\u0000Mehanizem EU za civilno zaščito, pomoč, migrantska\u0000kriza, pandemija SARS-Cov-2","PeriodicalId":44389,"journal":{"name":"TEORIJA IN PRAKSA","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.4,"publicationDate":"2022-07-14","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"44599893","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

引用次数: 0

IZOBRAŽEVANJE O POLITIKI V ČASU PERMANENTNE NEGOTOVOSTI: POLITOLOŠKA REFLEKSIJA 争议永久时期的政策教育：政治反思

IF 0.4

TEORIJA IN PRAKSA Pub Date : 2022-06-10 DOI: 10.51936/:10.51936/tip.59.posebnastevilka1.330-351

M. Banjac

{"title":"IZOBRAŽEVANJE O POLITIKI V ČASU PERMANENTNE NEGOTOVOSTI: POLITOLOŠKA REFLEKSIJA","authors":"M. Banjac","doi":"10.51936/:10.51936/tip.59.posebnastevilka1.330-351","DOIUrl":"https://doi.org/10.51936/:10.51936/tip.59.posebnastevilka1.330-351","url":null,"abstract":"Povzetek. Članek obravnava izobraževanje o politiki v\u0000raznoterih pojavnih oblikah v kontekstu (neo)liberalnega družbeno-političnega reda, ki mu je inherentna\u0000produkcija depolitizacije in negotovosti. Prikaže, kako\u0000so prevladujoče sistematizacije in prakse izobraževanja (tudi političnega), pa tudi politološke intervencije\u0000na področje (političnega) izobraževanja ujete v neprestano odpravljanje negotovosti in iskanje rešitev, pri\u0000čemer so servilne tržni racionalnosti in liberalni predstavniški demokraciji. Članek predvsem na podlagi\u0000Rancièrjevega in deloma Mouffinega motrenja politike\u0000in političnosti ponudi perspektivo, ki kritično naslavlja\u0000te formacije in procese, na tej osnovi pa konceptualizira politično izobraževanje, ki ne izganja, temveč, obratno, vzame negotovost in družbeno enakost za svoje\u0000izhodišče. S tem ponudi alternativno formo političnega\u0000izobraževanja kot vedno-že negotovo prakso, ki izhaja\u0000iz (v rancièrjevskem smislu) radikalne enakosti in predstavlja disrupcijo obstoječemu konsenzualnemu (neo)\u0000liberalnemu redu.\u0000Ključni pojmi: negotovost, politično izobraževanje,\u0000politika, neoliberalizem, Rancière","PeriodicalId":44389,"journal":{"name":"TEORIJA IN PRAKSA","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.4,"publicationDate":"2022-06-10","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"45646895","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

引用次数: 0

ZGODOVINA SLOVENSKE POLITIČNE MISLI 斯洛文尼亚政治思想史

IF 0.4

TEORIJA IN PRAKSA Pub Date : 2022-06-10 DOI: 10.51936/tip.59.posebnastevilka1.365-377

Janko Prunk

引用次数: 0

POLITOLOŠKA REFLEKSIJA MOČI V DELIBERATIVNI DEMOKRACIJI IN NJENI AGONISTIČNI KRITIKI 协商民主中权力的政治反思及其痛苦批判

IF 0.4

TEORIJA IN PRAKSA Pub Date : 2022-06-10 DOI: 10.51936/tip.59.posebnastevilka1.311-329

Tomaž Pušnik

引用次数: 0

EVOLUCIJA POLITIČNE TEORIJE V SLOVENIJI 斯洛文尼亚政治理论的发展

IF 0.4

TEORIJA IN PRAKSA Pub Date : 2022-06-10 DOI: 10.51936/10.51936/tip.59.posebnastevilka1.235-248

Jernej Pikalo

引用次数: 0

NA ZAČETKU IN KONCU DEMOKRACIJE JE (BILA) BESEDA: O POLITOLOGIJI IN KOMUNIKOLOGIJI

IF 0.4

TEORIJA IN PRAKSA Pub Date : 2022-06-10 DOI: 10.51936/tip.59.posebnastevilka1.378-385

Dejan Verčič

引用次数: 0

SODOBNA POLITIČNA ZNANOST V STRUKTURNIHPOGOJIH KAPITALISTIČNEGA PRODUKCIJSKEGANAČINA 资本生产模式结构页中的现代政策科学

IF 0.4

TEORIJA IN PRAKSA Pub Date : 2022-06-10 DOI: 10.51936/tip.59.posebnastevilka1.266-280

Marko Hočevar

引用次数: 0

POLITOLOGIJA V OBDOBJU ZADNJIH KRIZ 上次危机中的政策

IF 0.4

TEORIJA IN PRAKSA Pub Date : 2022-06-10 DOI: 10.51936/tip.59.posebnastevilka1.257-265

Drago Zajc

{"title":"POLITOLOGIJA V OBDOBJU ZADNJIH KRIZ","authors":"Drago Zajc","doi":"10.51936/tip.59.posebnastevilka1.257-265","DOIUrl":"https://doi.org/10.51936/tip.59.posebnastevilka1.257-265","url":null,"abstract":"Povzetek. Vloga posameznih družboslovnih disciplin\u0000se v sodobnih družbah spreminja v odvisnosti od vrste\u0000okoliščin in dogodkov, pa tudi od njihove sposobnosti\u0000razvoja in odzivanja na zunanje izzive. Slovenska politologija je od svojih začetkov v začetku 60. let preteklega\u0000stoletja šla skozi več obdobij razvoja in zlasti po osamosvojitvi Slovenije doživela izjemen institucionalni in\u0000profesionalni razvoj, pri tem pa utrjevala svojo identiteto. Zadnje (četrto) obdobje je obdobje kriz, ki se je l. 2008\u0000začelo z gospodarsko krizo in nadaljevalo z migrantsko\u0000ter zdravstveno krizo, zadnja varnostna kriza, ki traja,\u0000pa je spodkopala sistem varnosti v Evropi. Politologija je\u0000zlasti v zadnjem času na različne načine skušala pozitivno prispevati k analizi teh kriznih pojavov in opozarjala na (ne)ustreznost strategij in ukrepov za omejevanje njihovih učinkov ter odpravljanje posledic. Pri tem\u0000pa lahko ugotavljamo tudi njeno premajhno odzivnost\u0000in nezadostno definiranost njenih dolgoročnih ciljev,\u0000pri čemer bi se morala bolj zavedati tudi svojih potencialnih funkcij in se več ukvarjati z vprašanjem, kako\u0000ustvarjati znanje za politiko.\u0000Ključni pojmi: politologija, identiteta, profesionalni\u0000razvoj, faze razvoja, definiranost ciljev","PeriodicalId":44389,"journal":{"name":"TEORIJA IN PRAKSA","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.4,"publicationDate":"2022-06-10","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"47650270","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

引用次数: 0

POLITOLOGIJA V REPUBLIKI SLOVENIJI:60 LET INSTITUCIONALIZACIJE

IF 0.4

TEORIJA IN PRAKSA Pub Date : 2022-06-10 DOI: 10.51936/tip.59.posebnastevilka1.195-221

Igor Lukšič

{"title":"POLITOLOGIJA V REPUBLIKI SLOVENIJI:\u000060 LET INSTITUCIONALIZACIJE","authors":"Igor Lukšič","doi":"10.51936/tip.59.posebnastevilka1.195-221","DOIUrl":"https://doi.org/10.51936/tip.59.posebnastevilka1.195-221","url":null,"abstract":"Povzetek. Politologija je v svetu postala močna etablirana znanstvena disciplina šele v dvajsetem stoletju kot\u0000refleksija in opora procesom demokratizacije in dekolonizacije. Z utrjevanjem projekta izgradnje slovenske\u0000države v okviru projekta jugoslovanskega socialističnega samoupravljanja in poglabljanja nestrankarske\u0000demokracije pa se je oblikovala tudi prva institucija za\u0000politične vede v Sloveniji – Visoka šola za politične vede.\u0000Tedaj je politologija vključevala družbene vede v celoti, tj. sociologijo, zgodovino, filozofijo, psihologijo, ekonomijo, pravo. Politične vede so postopno postale ožji\u0000pojem od družboslovja, politologija pa ena od družboslovnih disciplin. To kaže tudi poimenovanje fakultete:\u0000od Visoke šole za politične vede k Fakulteti za družbene\u0000vede. Hkrati je stekel še proces diferenciacije v okviru\u0000politologije, tako da se kot samostojno področje v slovenskih razmerah razvijejo mednarodni odnosi, obramboslovje, analiza politik ter javna uprava in politična\u0000teorija. Ta štiri področja so oblikovala tudi posebne študijske programe na dodiplomski, magistrski in doktorski ravni. Tako so organizirani tudi raziskovalni centri\u0000na področju politologije.\u0000Ključni pojmi: politologija, Adolf Bibič, demokratizacija, Hegel, humanizem","PeriodicalId":44389,"journal":{"name":"TEORIJA IN PRAKSA","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.4,"publicationDate":"2022-06-10","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"43091747","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

引用次数: 0

SEČIŠČE POLITIKE IN PRAVA, POLITOLOGIJE IN PRAVOZNANSTVA 政治与法律、政治与立法

IF 0.4

TEORIJA IN PRAKSA Pub Date : 2022-06-10 DOI: 10.51936/tip.59.posebnastevilka1.352-364

Albin Igličar

引用次数: 0