Moderna arhivistika最新文献

{"title":"Viri iz obdobja slovenske osamosvojitve – predstavitev in problematika arhivskih virov","authors":"Špela Chomicki, Petra Gabrovec","doi":"10.54356/ma/2023/dxwe3253","DOIUrl":"https://doi.org/10.54356/ma/2023/dxwe3253","url":null,"abstract":"Slovenska pot v samostojnost je bila zaznamovana s številnimi pomembnimi prelomnicami. V prispevku so predstavljeni viri iz obdobja slovenskega osamosvajanja s poudarkom na dogajanju v letu 1991. V obdobju tridesetih let po razglasitvi slovenske samostojnosti se je z omenjeno tematiko že uspelo ukvarjati večjemu številu raziskovalcev, ki so pri svojem delu uporabljali in preučevali različne vrste virov. Prispevek v prvi vrsti obravnava predstavitev in problematiko omenjenih virov, ki jih hranijo različne institucije – arhivi, muzeji, ministrstva in društva. Arhivsko gradivo dopolnjujejo sekundarni in ustni viri, ki po vrednotenju sodijo v posebno kategorijo.","PeriodicalId":499849,"journal":{"name":"Moderna arhivistika","volume":"15 4","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-12-17","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"138966281","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

{"title":"Pravne in upravne dimenzije arhivskega gradiva","authors":"Jelka Melik","doi":"10.54356/ma/2023/tpsi8157","DOIUrl":"https://doi.org/10.54356/ma/2023/tpsi8157","url":null,"abstract":"Namen prispevka je opredeliti upravno dimenzijo dokumentarnega in arhivskega gradiva ter pokazati razhajanja med tujim in slovenskim dojemanjem upravne vrednosti arhivskega gradiva.\u0000Na podlagi primerjalne metode smo ocenjevali slovenski pristop k problemu in z analitično metodo ugotavljali, kje v slovenski pravni ureditvi so napake, ki povzročajo zmedo v terminologiji in škodo na področju varovanja dokumentarnega in arhivskega gradiva javne uprave.\u0000S primerjavo različnih uveljavljenih praks na področju varovanja dokumentarnega in arhivskega gradiva ugotavljamo, da so potrebne spremembe v slovenskem razumevanju upravne dimenzije arhivskega gradiva ter posledično dopolnitev prakse in pravnih predpisov, ki zadevajo dejavnost na področju varovanja dokumentarnega in arhivskega gradiva.","PeriodicalId":499849,"journal":{"name":"Moderna arhivistika","volume":"9 4","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-12-17","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"138965768","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

{"title":"The Continuum Document-to-Record and Its Impact in Managing Documents","authors":"Lucia Stefan","doi":"10.54356/ma/2023/fxil9657","DOIUrl":"https://doi.org/10.54356/ma/2023/fxil9657","url":null,"abstract":"The most widespread piece of unstructured content in the corporate world is the electronic document. Electronic documents are everywhere, on network drives, as attachments in emails, in content and document management systems, etc. Yet while corporate and archive records benefit from a large body of knowledge, academically and procedurally, the documents are vaguely defined, poorly understood, and badly managed or more often, not at all.\u0000This paper will demonstrate that there is no strict separation between the documents and records but a continuum between the ephemeral document and the trustworthy record. The outcome of the recognition of the continuum document-to-record is a new approach in the management of documents.","PeriodicalId":499849,"journal":{"name":"Moderna arhivistika","volume":"7 14","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-12-17","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"138966086","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

{"title":"Ekstrakcija metapodatkov s pomočjo strojnega učenja","authors":"Ivančica Sabadin","doi":"10.54356/ma/2023/vrny7665","DOIUrl":"https://doi.org/10.54356/ma/2023/vrny7665","url":null,"abstract":"Namen prispevka je raziskovati tehnike ekstrakcije metapodatkov s pomočjo strojnega učenja. Uporabljena je bila metoda pregleda literature iz podatkovnih baz ProQuest, Scopus in Emerald Insight. Rezultati so pokazali, da so tehnike strojnega učenja že uveljavljene na področju ekstrakcije metapodatkov iz znanstvene literature. Najboljše rezultate so pokazale rešitve, ki združujejo analizo postavitve dokumenta in proces ekstrakcije metapodatkov. Glede na raziskave o ekstrakciji metapodatkov s pomočjo strojnega učenja lahko sklepamo, da je treba dodatno analizirati orodja in modele strojnega učenja GROBID, CERMINE, XTRACT, BERT, Mask R‑CNN in BiLSTM. Na podlagi izkušnjah ekstrakcije metapodatkov iz znanstvene literature je treba prilagoditi modele za ekstrakcijo metapodatkov iz arhivskega gradiva.","PeriodicalId":499849,"journal":{"name":"Moderna arhivistika","volume":"1 2","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-12-17","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"138966499","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

{"title":"Izzivi arhiviranja gradiva iz informacijskega sistema za upravljanje z dokumenti (ISUD) v javni upravi z vidika arhivista","authors":"Žiga Koncilija","doi":"10.54356/ma/2023/tzfe5847","DOIUrl":"https://doi.org/10.54356/ma/2023/tzfe5847","url":null,"abstract":"Informacijski sistemi za upravljanje z dokumenti (krajše ISUD) predstavljajo enega izmed ključnih informacijskih sistemov vsake organizacije, saj z njimi upravljajo s svojim dokumentarnim gradivom skozi njihov celoten življenjski cikel, od nastanka do arhiviranja. Pravilnik o pisarniškem poslovanju, ki je stopil v veljavo 1989, prvič omenja vodenje evidenc dokumentarnega gradiva v elektronski obliki, kar ne nazadnje predstavlja osnovo za začetek razvoja in kasnejšega postopnega uvajanja dokumentnih sistemov v javni upravi. Dobrih let 30 let kasneje postajajo zahteve po sistemsko urejenem izročanju tovrstnega arhivskega gradiva pristojnim arhivom, oz. v slovenski elektronski arhiv, postopoma vedno glasnejše. Avtor v prispevku raziskuje okvire postopka arhiviranja gradiva iz ISUD, ob tem pa opozarja na številne izzive, ki nas čakajo pri praktičnem prevzemanju.","PeriodicalId":499849,"journal":{"name":"Moderna arhivistika","volume":"342 6","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-12-17","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"138966593","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

{"title":"Pregled slovenskih virov o plebiscitu 1990","authors":"Janez Osojnik","doi":"10.54356/ma/2023/tzsc9126","DOIUrl":"https://doi.org/10.54356/ma/2023/tzsc9126","url":null,"abstract":"Cilj prispevka je prikazati dostopnost gradiva za preučevanje plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, izvedenega 23. decembra 1990. Pri tem smo se osredotočili na gradivo, ki ga hrani Arhiv Republike Slovenije, in tisto, ki je raziskovalcem dostopno v obliki objavljenih arhivskih virov, dnevniških in spominskih zapisov ter na spletu. Avtor najprej na kratko predstavi širši kontekst dogajanja v zvezi s plebiscitom, nato pa predstavi arhivsko gradivo, uporabno pri raziskovanju omenjenega glasovanja.","PeriodicalId":499849,"journal":{"name":"Moderna arhivistika","volume":"6 5‐6","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-12-17","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"138965787","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

{"title":"Stanje in perspektive vzajemnega metapodatkovnega korpusa slovenske javne arhivske službe","authors":"Miroslav Novak","doi":"10.54356/ma/2023/mjuo4040","DOIUrl":"https://doi.org/10.54356/ma/2023/mjuo4040","url":null,"abstract":"Namen: Vzajemni arhivski metapodatkovni korpus Slovenske javne arhivske službe obsega več milijonov podatkovnih entitet, ki so bile zajete v obdobju 2009/10 do 2022. Osnovni namen raziskave je, da na podlagi kvantitativnih metod opredelimo stopnjo kakovosti zajetih arhivskih metapodatkov. Na tej osnovi je v nadaljevanju opravljena validacija njegove potencialne uporabnosti tako z vidika posrednih ali neposrednih uporabnikov kot tudi sistemov, ki temeljijo na umetni inteligenci.\u0000\u0000Metoda/pristop: Za potrebe tega prispevka je bilo uporabljenih več metod. Osnovo predstavljajo statistične metode, ki so bile uporabljene za obdelavo podatkov iz letnih statističnih poročil o stanju in prirastu podatkov v vzajemni arhivski podatkovni bazi. Ob tem je bila uporabljena primerjalna metoda pridobljenih rezultatov iz začetka leta 2023 s podatki primerljivih analiz iz leta 2013 in nato 2016. Za predstavitev kompleksnosti obvladovanja celotnega problema pa so bile uporabljene še naslednje metode: metoda analize, opisna metoda, metoda povzemanja in izkustvena metoda. Na podlagi pridobljenih statističnih podatkov in s pomočjo analize SWOT so ob koncu prikazane prednosti, slabosti in priložnosti ter nevarnosti obstoječe arhivske strokovne prakse generiranja slovenskega arhivskega metapodatkovnega korpusa. Podrobne analize obdelav rezultatov po posameznih arhivih ali nižjih popisnih enot niso predmet te raziskave.\u0000\u0000Rezultati: Na podlagi opravljenih analiz statističnih podatkov avtor ugotavlja, da število zapisov nominalno raste iz leta v leto. Njihova rast pa je opredeljena s povprečno pol milijona zapisi in njihovimi povezavami letno. Hkrati z nominalno rastjo zapisov pa podrobna analiza trendov kaže, da so ti različni skozi daljše obdobje po posameznih modulih. Rezultati tudi kažejo, da bo treba izvesti nekatera uravnoteženja zajemov med moduli, saj se bo le na tej osnovi celoten korpus razvijal enakomerno, hkrati pa bodo uporabnikom in drugim sistemom zagotovljene celovite informacije o ohranjenih arhivskih entitetah v slovenskih javnih arhivih.\u0000\u0000Sklepi/ugotovitve: Rezultati statističnih obdelav podatkov o vzajemnem podatkovnem korpusu SJAS kažejo na relativno visoko stopnjo profesionalnosti zaposlenih v SJAS. Hkrati s tem nakazujejo, da bo treba posvetiti ustrezno pozornost standardizaciji opisovanja kontekstov, doslednejšemu povezovanju zapisov o enotah popisa z drugimi zapisi v sami podatkovni zbirki in drugimi zapisi v drugih relevantnih podatkovnih zbirkah. Prav tako bo treba dosledneje uporabljati statistične metode na nižjih ravneh popisnih enot, saj bo le tako mogoče sproti ugotavljati morebitne pomanjkljivosti v zapisih in izvajati potrebne popravke. Hkrati pa bo treba nekatere rešitve prilagoditi zahtevam standarda ISO 24083:2021. Razumevanje gibanja statističnih podatkov v podatkovnem korpusu SJAS ni pomembno le za upravljalce podatkovne zbirke SJAS, ampak tudi za različne uporabnike arhivskega gradiva in drugih storitev v javnih arhivih pa tudi za more","PeriodicalId":499849,"journal":{"name":"Moderna arhivistika","volume":"358 13","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-12-17","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"138966704","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

{"title":"Notarji kot ustvarjalci arhivskega gradiva","authors":"A. Prša, Boštjan Zajšek, Nina Kralj Frece","doi":"10.54356/ma/2023/jhgh1238","DOIUrl":"https://doi.org/10.54356/ma/2023/jhgh1238","url":null,"abstract":"Notarji so v Republiki Sloveniji pričeli z delovanjem leta 1995 in kot javnopravne osebe na osnovi javnega pooblastila ustvarjajo javno arhivsko gradivo. Gradivo notarjev je specifično in občutljivo, saj gre za različne pravne in civilne postopke, ki so zasebna zadeva med udeleženimi strankami v postopku, obenem pa je gradivo razmeroma mlado. Z različnih zornih kotov tako prihaja do več dilem pri upravljanju, hrambi in prevzemanju notarskega gradiva v pristojne arhive. Namen prispevka je razrešiti nekaj ključnih vprašanj glede dostopnosti in uporabe arhivskega gradiva notarjev ter digitalizacije pisarniškega poslovanja. Pri tem bo uporabljena metoda komparacije s praksami notarske službe sosednjih držav. Rezultati raziskave bodo prispevali k boljšemu razumevanju problematike upravljanja notarskega gradiva.","PeriodicalId":499849,"journal":{"name":"Moderna arhivistika","volume":"15 18","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-12-17","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"138966274","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

{"title":"Protection of Digital Archives in the Archives of Bosnia and Herzegovina","authors":"Siniša S. Domazet","doi":"10.54356/ma/2023/gwif7244","DOIUrl":"https://doi.org/10.54356/ma/2023/gwif7244","url":null,"abstract":"One of the basic tasks of every archives, in addition to collecting and making archival records available, is to protect them from damage and loss. Records, regardless of whether they are „traditional“ or digital, are subject to deterioration. Daily careless handling and improper storage conditions contribute to increasing the risk of their permanent disappearance.\u0000The author will discuss current experiences of the Archives of Bosnia and Herzegovina in manipulating digital records, especially in the aspect of preservation and protection, taking into account sharp contrast between historical importance of the fonds that are stored and the outdated and technically insufficient IT equipment which is currently in use.","PeriodicalId":499849,"journal":{"name":"Moderna arhivistika","volume":"9 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-12-17","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"138965769","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

{"title":"Podjetniško arhivsko gradivo kot kulturni spomenik","authors":"David Gajić","doi":"10.54356/ma/2023/yaty7570","DOIUrl":"https://doi.org/10.54356/ma/2023/yaty7570","url":null,"abstract":"Raziskava se posveča pomenu in stanju podjetniškega arhivskega gradiva v Republiki Sloveniji. Podjetniško arhivsko gradivo predstavljajo med drugim pomembne stvaritve slovenskega gospodarstva, pojem pa zajema načrte, recepte, kroje, organizacijske procese in druge oblike delovanja podjetij. V pregledu literature so predstavljeni zgodovinski razvoj in primerjalni pregled hrambe ter nadaljnje uporabe podjetniškega arhivskega gradiva. Z uporabo opisne, kvantitativne raziskovalne metode analiziramo vzorec 175 insolventnih gospodarskih družb v obdobju 2009–2021. Z analizo ugotavljamo, ali in v kolikšni meri država zagotavlja hrambo in nadaljnjo uporabo podjetniškega arhivskega gradiva. Rezultate primerjamo s stanjem v drugih, analiziranih državah.","PeriodicalId":499849,"journal":{"name":"Moderna arhivistika","volume":"22 6","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-12-17","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"138965893","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}