Uporabna informatika最新文献

筛选
英文 中文
Primerjava varnosti in pomnjenja gesel: Ugotavljanje uporabnosti tradicionalne metode in metode igrifikacije
Uporabna informatika Pub Date : 2022-10-17 DOI: 10.31449/upinf.176
Leon Bošnjak, Viktor Taneski
{"title":"Primerjava varnosti in pomnjenja gesel: Ugotavljanje uporabnosti tradicionalne metode in metode igrifikacije","authors":"Leon Bošnjak, Viktor Taneski","doi":"10.31449/upinf.176","DOIUrl":"https://doi.org/10.31449/upinf.176","url":null,"abstract":"Besedilna gesla so dandanes še vedno najbolj pogost mehanizem avtentikacije, predvsem zaradi enostavne uporabe in implementacije, ter lažje pomljivosti. Kljub številnim prednostim pa so s postopnim povečanjem procesorske moči računalnikov postala dovzetna za številne napade, zaradi česar se je pojavila potreba po daljših, bolj varnih, ter težje zapomljivih geslih. Posledično so bile raziskane številne alternativne shemeavtentikacije, med drugim tudi grafična gesla. Študija, ki so jo leta 2017 izvedli McLennan in sodelavci, je predstavila novo shemo grafične avtentikacije, imenovano Game Changer Password System (GCPS), v sklopu katere so znaki gesla predstavljeni s položaji igralnih figuric. č eprav avtorji ocenjujejo uporabnost sheme kot obetavno, rezultati študije ne dosegajo zadostne stopnje veljavnosti, saj ne upoštevajo zahtevane varnosti gesel. Poleg tega so avtorji ugotovili, da je potrebno rezultate primerjati tudi s tradicionalnimi gesli. V tej raziskavi smo preučili pomljivost in čas vnosa besedilnih in GCPS gesel, ter rezultate med obema metodama statistično primerjali. Pokazali smo, da so besedilna gesla boljša tako glede pomljivosti, kot tudi hitrosti vnašanja, kar opravičuje njihovo uveljavljenost kot osnovni mehanizem avtentikacije.","PeriodicalId":393713,"journal":{"name":"Uporabna informatika","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-10-17","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"125855181","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
引用次数: 0
Nadaljevalno učenje s superpozicijo v transformerjih
Uporabna informatika Pub Date : 2022-10-17 DOI: 10.31449/upinf.183
Marko Zeman, Jana Faganeli Pucer, Igor Kononenko, Zoran Bosnić
{"title":"Nadaljevalno učenje s superpozicijo v transformerjih","authors":"Marko Zeman, Jana Faganeli Pucer, Igor Kononenko, Zoran Bosnić","doi":"10.31449/upinf.183","DOIUrl":"https://doi.org/10.31449/upinf.183","url":null,"abstract":"V mnogih aplikacijah strojnega učenja se novi podatki nenehno zbirajo, npr. v zdravstvenem varstvu, za vremenske napovedi itd. Raziskovalci si pogosto želijo sistem, ki bi omogočal nadaljevalno učenje novih informacij. To je izjemnega pomeni tudi v primeru, ko vseh podatkov ni mogoče shranjevati v nedogled. Največji izziv pri nadaljevalnem strojnem učenju je težnja nevronskih modelov, da po določenem času pozabijo prej naučene informacije. Da bi zmanjšali pozabljanje modela, naša metoda nadaljevalnega učenja uporablja superpozicijo z binarnimi konteksti, ki zavzemajo zanemarljiv dodaten pomnilnik. Osredotočamo se na nevronske mreže v obliki transformerjev, pri čemer smo naš pristop primerjali z več vidnimi metodami nadaljevalnega učenja na nizu klasifikacijskih nalog obdelave naravnega jezika. V povprečju smo dosegli najboljše rezultate: 4,6% izboljšavo pri ploščini pod krivuljo ROC (angl. AUROC - area under the receiver operating characteristic) in 3,0% izboljšavo pri ploščini pod krivuljo PRC (angl. AUPRC - area under the precision-recall curve).","PeriodicalId":393713,"journal":{"name":"Uporabna informatika","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-10-17","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"130586373","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
引用次数: 0
Semantic Reusable Web Components: A Use Case in E-Government Interoperability 语义可重用Web组件:电子政务互操作性的一个用例
Uporabna informatika Pub Date : 2022-10-17 DOI: 10.31449/upinf.189
Slavko Žitnik, Karmen Kern Pipan, Miha Jesenko, D. Lavbič
{"title":"Semantic Reusable Web Components: A Use Case in E-Government Interoperability","authors":"Slavko Žitnik, Karmen Kern Pipan, Miha Jesenko, D. Lavbič","doi":"10.31449/upinf.189","DOIUrl":"https://doi.org/10.31449/upinf.189","url":null,"abstract":"Advancements in technology and software engineering strive to efficiently build robust technologies and deliver them as fast as possible. It has been shown that both could be achieved by reusing existing implementations, libraries, components, and even frameworks. In the field of public administration, which needs to follow and implement national and EU regulations, it is essential to not only have compatible semantic data structures and processes but also to enable cross-sector and cross-border integrations. In this paper, we present the Digital Europe for All project, more specifically, a use case of a reusable prototype - A web component based on semantic data representation. We show that the component can be easily integrated into an arbitrary Web site and supports arbitrary evidence types, represented using the project's ontologies. Reusing such components enables faster creation of interoperable digital public services and opens new opportunities, better mobility, faster processes, and reduced implementation costs.","PeriodicalId":393713,"journal":{"name":"Uporabna informatika","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-10-17","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"124942110","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
引用次数: 0
Simulacija in izboljšava prometnih tokov: primer na dveh izbranih slovenskih križiščih
Uporabna informatika Pub Date : 2022-10-17 DOI: 10.31449/upinf.170
Sandi Gec, Vlado Stankovski, Marko Bajec, Slavko Žitnik
{"title":"Simulacija in izboljšava prometnih tokov: primer na dveh izbranih slovenskih križiščih","authors":"Sandi Gec, Vlado Stankovski, Marko Bajec, Slavko Žitnik","doi":"10.31449/upinf.170","DOIUrl":"https://doi.org/10.31449/upinf.170","url":null,"abstract":"Prometna omrežja zaradi povezanosti trgov, potrošništva, potovanj, ... postajajo vse bolj zasičena. Izgradnja dodatnih povezav ni vedno možna, poleg tega pa je potrebno izvesti vse možne optimizacije za večjo pretočnost prometa. Eden od pristopov zahteva vpeljavo semaforizirane logike, ki skrbi za vzpostavitev prednostne logike na posameznih križiščih oz. vozliščih. Obstoječo deterministično logiko je potrebno posodobiti s prilagodljivimi sistemi. V delu se osredotočamo na študijo primerjave semaforskih logik in sicer fiksnega programa ter naprednejšega stohastičnega polno prometno odvisnega programa ter adaptivnega programa. Analiza uspešnosti algoritmov poteka na slovenskih križiščih Šoštanj predstavljen z enim semaforiziranim križiščem in Podutik Ljubljana, ki sestoji iz štirih zaporednih semaforiziranih križišč. Ugotovitve nakazujejo, da vpeljava adaptivne logike omogoča boljšo pretočnost prometa ter posledično zmanjšuje onesnaževanje.","PeriodicalId":393713,"journal":{"name":"Uporabna informatika","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-10-17","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"130187948","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
引用次数: 0
Ocenjevanje kakovosti prstnih sledi z ansambli globokega učenja
Uporabna informatika Pub Date : 2022-08-24 DOI: 10.31449/upinf.182
Tim Oblak, Peter Peer
{"title":"Ocenjevanje kakovosti prstnih sledi z ansambli globokega učenja","authors":"Tim Oblak, Peter Peer","doi":"10.31449/upinf.182","DOIUrl":"https://doi.org/10.31449/upinf.182","url":null,"abstract":"Ocena kakovosti je pomemben korak za identifikacijo prstnih sledi s kraja zločina. Pogosto se izvaja v okviru forenzične preiskave, izvajajo pa ga usposobljeni preiskovalci in je ponavadi precej subjektiven. Cilj našega dela je razviti avtomatizirano metodo ocenjevanja kakovosti prstnih sledi, ki bi pomagala izpraševalcem pri njihovem delu. V tem delu sodobne tehnike globokega učenja prenesemo na področje ocenjevanja kakovosti prstnih sledi, ovrednotimo prednosti in slabosti te metodologije ter načrtujemo smer nadaljnjega razvoja na področju. Predlagamo novo metriko kakovosti, ki s pomočjo posebne metode fuzije združuje posamezne napovedi ansambla globokih modelov. Predlagani pristop zagotavlja izboljšano zmogljivost napovedi, hkrati pa skrajša čas obdelave za vsaj 15-krat v primerjavi z obstoječimi najsodobnejšimi rešitvami.","PeriodicalId":393713,"journal":{"name":"Uporabna informatika","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-08-24","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"127072532","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
引用次数: 0
Priložnosti zlivanja tehnologij SIEM, SOAR in strojnega učenja v procesih inteligence tveganj in samodejnega odzivanja na kibernetske incidente
Uporabna informatika Pub Date : 2022-08-05 DOI: 10.31449/upinf.155
A. Bregar, Sašo Gjergjek, Miranda Novak, Damir Orlić
{"title":"Priložnosti zlivanja tehnologij SIEM, SOAR in strojnega učenja v procesih inteligence tveganj in samodejnega odzivanja na kibernetske incidente","authors":"A. Bregar, Sašo Gjergjek, Miranda Novak, Damir Orlić","doi":"10.31449/upinf.155","DOIUrl":"https://doi.org/10.31449/upinf.155","url":null,"abstract":"V sodobnih informacijskih okoljih in sistemih, ki se selijo v oblak, temeljijo na konceptih interneta stvari in podpirajo avtomatizacijo poslovanja v kontekstu industrije 4.0, imamo opravka z masovnimi podatki in obsežnim omrežnim prometom med povezanimi napravami. V takšni količini podatkov si je nemogoče zamisliti zaznavanje anomalij, varnostnih tveganj in potencialnih kibernetskih incidentov brez avtomatiziranih pristopov, ki uporabljajo tehnike strojnega učenja in umetne inteligence. Ključne so zlasti tehnologije za upravljanje varnostnih informacij in dogodkov (SIEM) ter za avtomatizacijo, orkestriranje in odzivanje na kibernetska tveganja (SOAR). V članku pojasnimo, kaj pridobimo z vpeljavo postopkov in tehnologij za avtomatizacijo odzivov na kibernetske incidente. Umestimo jih v širši proces obravnave in reševanja incidentov ter v kontekst življenjskega cikla in primerov uporabe na področju inteligence varnostnih groženj in tveganj. Analiziramo možnosti uvajanja in neposredne integracije gradnikov tehnologij SIEM in SOAR kakor tudi vključevanja pristopov umetne inteligence za namen avtomatiziranega zaznavanja in orkestriranja kibernetskih incidentov. Preučimo učinke zlivanja in sinergije tehnologij SIEM, SOAR in strojnega učenja, hkrati pa se dotaknemo tistih organizacijskih in tehnoloških vidikov, ki odpirajo izzive, težave ter priložnosti. Izpostavimo tudi dobre prakse in pristope, ki jih vpeljujemo v sklopu kompetenčnega centra za kibernetsko varnost.","PeriodicalId":393713,"journal":{"name":"Uporabna informatika","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-08-05","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"129733654","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
引用次数: 0
Možnosti vpeljave tehnologije veriženja blokov v prehranske oskrbovalne verige
Uporabna informatika Pub Date : 2022-07-28 DOI: 10.31449/upinf.173
Mitja Gradišnik, Martin Domajnko, Muhamed Turkanović
{"title":"Možnosti vpeljave tehnologije veriženja blokov v prehranske oskrbovalne verige","authors":"Mitja Gradišnik, Martin Domajnko, Muhamed Turkanović","doi":"10.31449/upinf.173","DOIUrl":"https://doi.org/10.31449/upinf.173","url":null,"abstract":"Številni škandali povezani s kakovostjo, poreklom ali oporečnostjo prehranskih izdelkov, ki smo jim bili priča v zadnjih letih, so omajali zaupanje potrošnikov v prehranske izdelke na naših policah. Potrošniki v odgovor na škandale pričakujejo večjo transparentnost porekla in načina proizvodnje prehranskih produktov. Slednje toliko bolj velja za prehranske produkte z višjo dodano vrednostjo, kot so pridelki iz lokalne ali ekološke pridelave ter izdelki z geografsko zaščitenim poreklom. Vpeljava tehnologij veriženja blokov vpeljuje v oskrbovalne prehranske verige nove možnosti, s pomočjo katerih je mogoče doseči višjo stopnjo sledljivosti in transparentnosti pridelave prehrambnih izdelkov. Dosledno vodenje zapisov o izdelku omogoča sledenje prehrambnim izdelkom v oskrbovalni verigi. Pri tem so zapisi v verigah blokov decentralizirani, javno preverljivi in nespremenljivi ter kot taki odporni na kasnejše manipulacije. V nadaljevanju predstavimo zasnovo prototipne programske rešitve za sledenje lokalno pridelanim izdelkom, ki je podprta s tehnologijami veriženja blokov.","PeriodicalId":393713,"journal":{"name":"Uporabna informatika","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-07-28","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"129211392","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
引用次数: 0
Uporaba informacijskih tehnologij pri svetovalnem in psihoterapevtskem delu s skupinami v času epidemije COVID-19
Uporabna informatika Pub Date : 2022-07-28 DOI: 10.31449/upinf.169
Tadeja Batagelj
{"title":"Uporaba informacijskih tehnologij pri svetovalnem in psihoterapevtskem delu s skupinami v času epidemije COVID-19","authors":"Tadeja Batagelj","doi":"10.31449/upinf.169","DOIUrl":"https://doi.org/10.31449/upinf.169","url":null,"abstract":"Izbruh epidemije covid-19 je v svetovalni in terapevtski prostor prinesel številne nenadne spremembe. Izvajalci storitev so morali v kratkem času spremeniti način delovanja in iz svetovanja v živo preiti na delo na daljavo, večinoma preko na splet. Zaradi razmer so se pojavile povečane stiske pri uporabnikih storitev, kar je vodilo v povečane potrebe po tovrstnih obravnavah. Pri tem pa je analiza stanja pokazala, da so se izvajalci tovrstne pomoči s spremembami soočali brez jasnih smernic in dokazov o učinkovitosti novih oblik dela. Namen prispevka je osvetliti teoretične ugotovitve raziskav glede skupinskih oblik svetovalnega in terapevtskega dela na daljavo, osvetliti uporabnosti in pomanjkljivosti informacijskih tehnologij, ki tovrstno delo omogočajo ter predstaviti praktične izkušnje in mnenja uporabnikov tovrstnih oblik dela na Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše Maribor. Vsi predstavljeni rezultati vodijo do ugotovite, da je skupinsko svetovalno in terapevtsko delo preko videokonferenc kljub nekaterim omejitvam in ob pomanjkanju teoretičnih dokazov o učinkovitosti, v praksi učinkovit in pri uporabnikih dobro sprejet način dela, za katerega bi bilo smiselno, da se v prihodnosti v večji meri uvaja v svetovalno in terapevtsko delo.","PeriodicalId":393713,"journal":{"name":"Uporabna informatika","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-07-28","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"129004275","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
引用次数: 0
Študija pričakovanj in uporabnosti orodij za razvoj aplikacij z malo ali nič programiranja
Uporabna informatika Pub Date : 2022-07-18 DOI: 10.31449/upinf.175
Patrik Rek, Tina Beranič, Marjan Heričko
{"title":"Študija pričakovanj in uporabnosti orodij za razvoj aplikacij z malo ali nič programiranja","authors":"Patrik Rek, Tina Beranič, Marjan Heričko","doi":"10.31449/upinf.175","DOIUrl":"https://doi.org/10.31449/upinf.175","url":null,"abstract":"Pristop k razvoju aplikacij, ki temelji na uporabi orodij z malo ali nič programiranja, naslavlja že desetletja znane in prisotne izzive, povezane s produktivnostjo in agilnostjo v oddelkih za informatiko. Hkrati omogoča razvoj poslovnih aplikacij tudi strokovnjakom, ki nimajo programerskih znanj, zato predstavlja idealno rešitev za hiter razvoj inovativnih rešitev v procesih digitalne preobrazbe ter uveljavitev poslovno vodenega razvoja. V prispevku predstavljeni rezultati raziskave, v katero so bili vključeni predstavniki slovenskih podjetij ter študenti informatike, zagotavljajo vpogled v stopnjo poznavanja, sprejetosti in uporabnosti orodij za razvoj aplikacij z nič ali malo programiranja v Sloveniji ter nudijo možnost primerjave s svetovnimi trendi. Razkrivajo tudi nekatere razloge, zakaj pristop v našem prostoru še ni širše uporabljen, vsekakor pa velja izpostaviti pozitivna pričakovanja, ki sovpadajo z, v obstoječi literaturi identificiranimi pozitivnimi lastnostmi pristopa in orodij za razvoj aplikacij z malo ali nič programiranja. Z uporabo uveljavljenih modelov kot so SUS (angl. system usability scale), UMUX (angl. usability metric for user experience) in TAM (angl. technology acceptance model) smo ovrednotili uporabnost predstavnika tovrstnih orodij ter tako potrdili njihovo zrelost in primernost za širšo vpeljavo.","PeriodicalId":393713,"journal":{"name":"Uporabna informatika","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-07-18","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"114716059","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
引用次数: 0
Nagovor urednice
Uporabna informatika Pub Date : 2022-07-15 DOI: 10.31449/upinf.vol30.num2.184
Mirjana Kljajić Borštnar
{"title":"Nagovor urednice","authors":"Mirjana Kljajić Borštnar","doi":"10.31449/upinf.vol30.num2.184","DOIUrl":"https://doi.org/10.31449/upinf.vol30.num2.184","url":null,"abstract":"Pred vami je druga redna številka revije Uporabna informatika, letnika 2022. S preteklo številko revije je svoje delo v vlogi glavnega urednika zaključil zaslužni prof. dr. Saša Divjak, ki je to nalogo odlično opravljal od leta 2017. Za dosedanje delo se mu najlepše zahvaljujemo in se veselimo njegovega nadaljnjega sodelovanja v vlogi člana uredniškega odbora revije. \u0000S tokratno številko se predstavljam v vlogi glavne urednice dr. Mirjana Kljajić Borštnar, v vlogi tehničnega urednika pa me bo še naprej podpiral dr. Slavko Žitnik, docent s fakultete za računalništvo in informatiko.","PeriodicalId":393713,"journal":{"name":"Uporabna informatika","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-07-15","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"115186064","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
引用次数: 0
0
×
引用
GB/T 7714-2015
复制
MLA
复制
APA
复制
导出至
BibTeX EndNote RefMan NoteFirst NoteExpress
×
提示
您的信息不完整,为了账户安全,请先补充。
现在去补充
×
提示
您因"违规操作"
具体请查看互助需知
我知道了
×
提示
确定
请完成安全验证×
相关产品
×
本文献相关产品
联系我们:info@booksci.cn Book学术提供免费学术资源搜索服务,方便国内外学者检索中英文文献。致力于提供最便捷和优质的服务体验。 Copyright © 2023 布克学术 All rights reserved.
京ICP备2023020795号-1
ghs 京公网安备 11010802042870号
Book学术文献互助
Book学术文献互助群
群 号:481959085
Book学术官方微信