Sandi Gec, Vlado Stankovski, Marko Bajec, Slavko Žitnik
{"title":"Simulacija in izboljšava prometnih tokov: primer na dveh izbranih slovenskih križiščih","authors":"Sandi Gec, Vlado Stankovski, Marko Bajec, Slavko Žitnik","doi":"10.31449/upinf.170","DOIUrl":null,"url":null,"abstract":"Prometna omrežja zaradi povezanosti trgov, potrošništva, potovanj, ... postajajo vse bolj zasičena. Izgradnja dodatnih povezav ni vedno možna, poleg tega pa je potrebno izvesti vse možne optimizacije za večjo pretočnost prometa. Eden od pristopov zahteva vpeljavo semaforizirane logike, ki skrbi za vzpostavitev prednostne logike na posameznih križiščih oz. vozliščih. Obstoječo deterministično logiko je potrebno posodobiti s prilagodljivimi sistemi. V delu se osredotočamo na študijo primerjave semaforskih logik in sicer fiksnega programa ter naprednejšega stohastičnega polno prometno odvisnega programa ter adaptivnega programa. Analiza uspešnosti algoritmov poteka na slovenskih križiščih Šoštanj predstavljen z enim semaforiziranim križiščem in Podutik Ljubljana, ki sestoji iz štirih zaporednih semaforiziranih križišč. Ugotovitve nakazujejo, da vpeljava adaptivne logike omogoča boljšo pretočnost prometa ter posledično zmanjšuje onesnaževanje.","PeriodicalId":393713,"journal":{"name":"Uporabna informatika","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0000,"publicationDate":"2022-10-17","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":"0","resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":null,"PeriodicalName":"Uporabna informatika","FirstCategoryId":"1085","ListUrlMain":"https://doi.org/10.31449/upinf.170","RegionNum":0,"RegionCategory":null,"ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":null,"EPubDate":"","PubModel":"","JCR":"","JCRName":"","Score":null,"Total":0}
引用次数: 0
Abstract
Prometna omrežja zaradi povezanosti trgov, potrošništva, potovanj, ... postajajo vse bolj zasičena. Izgradnja dodatnih povezav ni vedno možna, poleg tega pa je potrebno izvesti vse možne optimizacije za večjo pretočnost prometa. Eden od pristopov zahteva vpeljavo semaforizirane logike, ki skrbi za vzpostavitev prednostne logike na posameznih križiščih oz. vozliščih. Obstoječo deterministično logiko je potrebno posodobiti s prilagodljivimi sistemi. V delu se osredotočamo na študijo primerjave semaforskih logik in sicer fiksnega programa ter naprednejšega stohastičnega polno prometno odvisnega programa ter adaptivnega programa. Analiza uspešnosti algoritmov poteka na slovenskih križiščih Šoštanj predstavljen z enim semaforiziranim križiščem in Podutik Ljubljana, ki sestoji iz štirih zaporednih semaforiziranih križišč. Ugotovitve nakazujejo, da vpeljava adaptivne logike omogoča boljšo pretočnost prometa ter posledično zmanjšuje onesnaževanje.