{"title":"Nizkodimenzionalni model tonskega prostora","authors":"Bojan Klemenc, Franc Solina","doi":"10.31449/upinf.vol27.num4.65","DOIUrl":"https://doi.org/10.31449/upinf.vol27.num4.65","url":null,"abstract":"Podrobnosti človeškega zaznavanja tonov oziroma glasbe kot celote, so še vedno odprto raziskovalno področje. Osredotočamo se na nizkodimenzionalne geometrijske modele, ki pomagajo človeku razumeti slušni prostor. Večini obstoječih modelov manjka intuitivna preslikava, ki ohranja zaznavne razdalje med tonskim prostorom, prostorom akordov in tonalitet. Zato predlagamo nov dopolnjen model preslikovanja tonov in tonalitet v vizualni prostor, ki v primerjavi z obstoječimi modeli boljše modelira zaznavne razdalje. Predlagani model je kvocientni prostor, ki smo ga izpeljali s pomočjo zmanjševanja števila dimenzij izvornih podatkov psihoakustičnih poskusov. Model ohranja zajeto varianco najboljših primerljivih modelov, pri čemer omogoča lažjo interpretacijo od obstoječih modelov.","PeriodicalId":393713,"journal":{"name":"Uporabna informatika","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2019-12-20","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"126430367","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
{"title":"O konferenci Dnevi slovenske informatike 2020","authors":"Saša Divjak, Slavko Žitnik","doi":"10.31449/upinf.vol27.num4.82","DOIUrl":"https://doi.org/10.31449/upinf.vol27.num4.82","url":null,"abstract":"Konferenca Dnevi slovenske informatike je vsakoletno strokovno srečanje informatikov, uporabnikov ter ponudnikov naprav in storitev že od leta 1994. S konferenco želimo omogočiti pregled dosežkov slovenske informatike, se seznaniti s pomenom informatike na vseh področjih ter povezati gospodarstvo, javni sektor in znanstveno-izobraževalne ustanove. Konferenca DSI 2020 bo potekala v Portorožu, Hotel Bernardin v dneh od 21. do 22. aprila 2020. 20. aprila 2020 bo predkonferenčni dogodek , ki bo še posebej posvečen odločevalcem (izvršni direktorji (CEO) in vodje informatike (CIO)), njihovemu informiranju in mreženju. Vzpodbujamo tudi ustvarjalno mreženje med odločevalci, uporabniki in strokovnjaki s področja informacijske tehnologije. \u0000Za rdečo nit konference smo izbrali aktualno področje »Umetna inteligenca – korak k večji uspešnosti«. Njen cilj je predstaviti udeležencem umetno inteligenco kot novo sredstvo za povečanje uspešnosti v vseh dejavnostih tako v zasebnem kot v javnem sektorju.","PeriodicalId":393713,"journal":{"name":"Uporabna informatika","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2019-12-20","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"125200819","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
{"title":"Razpoznavanje slovenskega govora z metodami globokih nevronskih mrež","authors":"Matej Ulčar, Simon Dobrišek, Marko Robnik-Šikonja","doi":"10.31449/upinf.vol27.num3.53","DOIUrl":"https://doi.org/10.31449/upinf.vol27.num3.53","url":null,"abstract":"V zadnjem času se na področju samodejnega razpoznavanja govora uveljavljajo globoke nevronske mreže, ki nadomeščajo akustično modeliranje z uporabo HMM in GMM modelov ter n-grame za jezikovni model. Za razpoznavanje govorjene slovenščine smo izdelali in preizkusili več arhitektur časovno zakasnjenih nevronskih mrež in nevronskih mrež z dolgim kratkoročnim spominom na akustičnem in jezikovnem modelu v sistemu Kaldi. Razpoznavalnik smo učili na obširnem besednjaku, ki vsebuje približno milijon različnih besed. Najboljše rezultate smo dosegli s časovno zakasnjenimi nevronskimi mrežami, kjer smo dosegli 27,16% napako po kriteriju WER. Preliminarni rezultati kažejo boljšo natančnost v primerjavi z Googlovim speech-to-text modelom, vendar pa je potrebno več dodatnega testiranja za zanesljivo primerjavo.","PeriodicalId":393713,"journal":{"name":"Uporabna informatika","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2019-09-27","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"114727374","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
{"title":"Prepoznavanje idiomatskih besednih zvez z uporabo besednih vložitev","authors":"Tadej Škvorc, Marko Robnik-Šikonja","doi":"10.31449/upinf.vol27.num3.63","DOIUrl":"https://doi.org/10.31449/upinf.vol27.num3.63","url":null,"abstract":"Prisotnost idiomov v besedilu povzroča probleme številnim pristopom na področju obdelave naravnega jezika, saj jih računalniki težko prepoznajo. Strojno prepoznavanje takšnih izrazov še ni rešen problem. V zadnjih letih so se razvile številne metode, ki lahko prepoznajo različne pomene besed glede na njihovo okolico in na podlagi tega zgradijo kontekstne vektorske vložitve besed. Takšne vložitve bi morale biti primerne za zaznavanje idiomov. Trenutni pristopi ali ne uporabljajo vektorskih vložitev, ali pa uporabljajo ne-kontekstne vložitve. V delu pokažemo, kako lahko uporabimo kontekstne vložitve besed za ločevanje med dobesedno in idiomatsko rabo besed. Pokažemo, da lahko z različnimi značilkami (npr., s kontekstualnimi vektorji in razdaljami do srednjih kontekstualnih vektorjev za vsako besedo) zaznamo idiome prisotne v korpusu anglešikh besedil GloWbE.","PeriodicalId":393713,"journal":{"name":"Uporabna informatika","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2019-09-27","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"124925377","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
{"title":"Primerjava segmentacijskih metod globokega učenja za detekcijo ovir na vodi","authors":"Borja Bovcon, Mateja Kristan","doi":"10.31449/upinf.vol27.num3.64","DOIUrl":"https://doi.org/10.31449/upinf.vol27.num3.64","url":null,"abstract":"Razvoj segmentacijskih metod globokega učenja za detekcijo ovir na vodi je v precejšnjem zaostanku v primerjavi z razvojem na sorodni domeni avtonomnih vozil (AGV). Do nedavnega je bil glavni razlog za to pomanjkanje ustreznih podatkovnih zbirk ter dejstvo, da metode razvite za AGV niso primerne za aplikacijo na vodno okolje zaradi domenskih specifik. Trenutno ni jasno, katere arhitekture so najprimernejše za vodno domeno. Zato smo izbrali tri popularne arhitekture metod globoke semantične segmentacije (U-Net, PSPNet, DeepLab2), jih učili na podatkovni zbirki MaSTr1325 ter ovrednotili njihovo delovanje na ločeni podatkovni zbirki Modd2. Eksperimentalna analiza je pokazala pomembnost globokega ogrodja arhitekture, ki omogoča učenje različnih izgledov vode. Kot zahteven problem so se izkazali artefakti v vodi (morska pena, odbleski in odsevi), ki prožijo lažne alarme in s tem motijo postopek avtonomne navigacije.","PeriodicalId":393713,"journal":{"name":"Uporabna informatika","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2019-09-27","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"134172462","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
{"title":"Analiza digitalne preobrazbe Slovenije v EU okolju","authors":"Cene Bavec","doi":"10.31449/upinf.vol27.num3.77","DOIUrl":"https://doi.org/10.31449/upinf.vol27.num3.77","url":null,"abstract":"\u0000 \u0000 \u0000Raziskava je umestila digitalno preobrazbo Slovenije v širši kontekst Evropske unije in izbranih ekonomskih kazalcev, ki opredeljujejo okolje, v katerem poteka digitalizacija. Pokazalo se je, da se ocena posameznih članic EU, ki jo kaže indeks DESI, lahko opazno spremeni, če upoštevamo tudi ekonomsko okolje. Podrobnejša primerjava Slovenije, Finske, Estonije in Češke je pokazala, da se stanje na posameznih področjih zelo razlikuje od države do države. Slovenija ima nekatere izrazite prednosti, kot so visoka vlaganje gospodarstva v raziskave in razvoj ali visoka uvrstitev po inovacijskem indeksu. Po drugi strani pa imamo tudi precej šibkih točk, kot je, na primer, zaostajanje pri digitalizaciji javne uprave in uporabi interneta. Ob vseh statističnih kazalcih pa obstaja še vrsta drugih družbeno in politično obarvanih razlogov, ki lahko bistveno vplivajo na digitalno preobrazbo države, ki so prisotni v uspešnejših državah, kot je Estonija. \u0000 \u0000 \u0000","PeriodicalId":393713,"journal":{"name":"Uporabna informatika","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2019-09-27","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"117109845","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
{"title":"HYLO: A hybrid logarithmic multiplier for energy efficient computing","authors":"Ratko Pilipović, P. Bulić","doi":"10.31449/upinf.vol27.num3.60","DOIUrl":"https://doi.org/10.31449/upinf.vol27.num3.60","url":null,"abstract":"We propose a novel hybrid logarithmic approximate multiplier HYLO, which combines Radix-4 Booth encoding and logarithm product approximation for partial product generation. With this, HYLO brings the advantages of two major strategies: truncated multipliers and logarithm product approximation. Due to the smaller number of partial products, the described multiplier is power-efficient and can be employed in a wide area of error-resilient applications without the decrease in performance or quality.","PeriodicalId":393713,"journal":{"name":"Uporabna informatika","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2019-09-27","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"131519669","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
{"title":"Analiza orodij za podporo optimizacij procesov","authors":"Tamara Čuček","doi":"10.31449/upinf.vol27.num3.50","DOIUrl":"https://doi.org/10.31449/upinf.vol27.num3.50","url":null,"abstract":"Področje optimizacije poslovnih procesov je pomembna a slabo podprta domena v slovenskih podjetjih, zato smo v prispevku naslovili to področje ter se osredotočili na analizo in predstavitev orodij, ki nudijo podporo optimizaciji procesov. Cilj prispevka je analizirati in predstaviti različna orodja, ki uporabnikom nudijo podporo pri razumevanju in preoblikovanju procesov. Ugotoviti smo želeli, katero izmed orodij nudi najboljšo podporo ter katere so ključne razlike med orodji. Dodatno smo želeli raziskati poznavanje analiziranih orodij in njihovo uporabo na oddelkih informatike v slovenskih podjetjih. Rezultati raziskav so pokazali, da se orodja med seboj razlikujejo glede na možnosti, ki jih ponujajo, ter notacije, ki jih podpirajo. Rezultati prav tako nakazujejo, da je poznavanje in uporaba orodij za optimizacijo poslovnih procesov v slovenskih podjetjih pomanjkljiva ter da slovenska podjetja poslovne procese redko sistematično optimizirajo.","PeriodicalId":393713,"journal":{"name":"Uporabna informatika","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2019-09-27","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"133841153","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
{"title":"Uvajanje semantične interoperabilnosti v javni upravi","authors":"Igor Tričkovič Rifelj","doi":"10.31449/upinf.vol27.num2.52","DOIUrl":"https://doi.org/10.31449/upinf.vol27.num2.52","url":null,"abstract":"Okolja, v katerih nastajajo in se izmenjujejo podatki javne uprave, so lahko kompleksna ter vključujejo številne ovire in izzive za učinkovito zagotavljanje skupnih storitev. Mednje spadajo tudi ovire na področju interoperabilnosti. \u0000Učinkovito zagotavljanje interoperabilnosti zahteva ukrepe na štiri ravneh in sicer na pravni, organizacijski, semantični in tehnični. Poleg tega je potrebno v model interoperabilnosti vključiti horizontalno sestavino štirih ravni, tj. »integrirano upravljanje javnih storitev« in referenčno raven »upravljanje interoperabilnosti«. \u0000Za zagotavljanje semantične interoperabilnosti v slovenski javni upravi se na Ministrstvu za javno upravo vzpostavlja povezani sistem, ki ga skupaj tvorijo centralni besednjak, register šifrantov in repozitorij jedrnih podatkovnih modelov. \u0000Poglavitna ovira za uvajanje semantične interoperabilnosti v javni upravi je pomanjkanje znanja in ozaveščenosti o pomenu interoperabilnosti. Vendar pa je za učinkovito, sodobno in stroškovno vzdržno javno upravo preseganje teh omejitev ključnega pomena.","PeriodicalId":393713,"journal":{"name":"Uporabna informatika","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2019-07-05","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"126593819","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
{"title":"Slovenija 4.0 – želja ali dosegljiv cilj?","authors":"Cene Bavec","doi":"10.31449/upinf.vol27.num2.61","DOIUrl":"https://doi.org/10.31449/upinf.vol27.num2.61","url":null,"abstract":"Če si pod Slovenijo 4.0 predstavljamo digitalno preobrazbe celotne družbe z vsemi njenimi podsistemi, potem je to tako želja kot dosegljiv cilj. Niti enega objektivnega razloga ni, da pri tem ne bi bili zelo uspešni, vendar pa ni nobenega zagotovila, da bomo. Večinoma bo odvisno od nas, delno pa tudi od okoliščin, na katere bomo težko vplivali. Vzporednica z industrijo 4.0 zelo slikovito osvetli tudi nekatere ne tehnološke zahteve, ki jih pred družbo postavlja korenita digitalna preobrazba. Slovenija je po stopnji digitalizacije v povprečju EU, preboj v evropsko ospredje pa je povezan z vrsto problemov, s katerimi se moramo soočiti. Še vedno smo razmeroma nerazpoznavna evropska država, ki ni posebej prilagodljiva in pripravljena na tveganja, ki jih prinaša morebitna nadpovprečno uspešna digitalna preobrazba. Pri tem smo soočeni z vrsto dilem, s katerimi še zdaleč nismo razčistili. Vendar se moramo zavedati, če bomo ostali povprečni, se bomo kot družba dolgoročno »utopili«, saj si povprečnost lahko privoščijo le veliki, manjše ekonomije in družbe pa morajo biti učinkovitejše in predvsem bolj prilagodljive, da sploh preživijo. In digitalizacija je pravo orodje, da dosežemo te cilje.","PeriodicalId":393713,"journal":{"name":"Uporabna informatika","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2019-07-05","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"133486405","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
求助内容：
应助结果提醒方式：
京公网安备 11010802042870号
