Anali PAZU HDPub Date : 2022-03-14DOI: 10.18690/analipazuhd.4.1-2.37-49.2018
Vesna Kondrič Horvat
{"title":"Književnost kot diskurzivni dogodek ali Švicarke v zgodovini in na literarni sceni","authors":"Vesna Kondrič Horvat","doi":"10.18690/analipazuhd.4.1-2.37-49.2018","DOIUrl":"https://doi.org/10.18690/analipazuhd.4.1-2.37-49.2018","url":null,"abstract":"Švicarke so v večjem številu prišle na literarno sceno šele po letu 1971. V članku se ukvarjamo z vprašanjem, zakaj tako pozno. Pri tem ugotavljamo, da je književnost diskurzivni dogodek inda o usodi literarnih del ne odloča le njihova estetska vrednost, ampak tudi vladajoči diskurz, ki vpliva na produktivno in receptivno raven; kaj se sme pisati, kdo sme pisati, kaj se sme objavljati in kaj ne. Pri tem je odločilno, da so Švicarke na zvezni ravni volilno pravico dobile šele leta 1971. V članku smo orisali nekaj del, ki prikazujejo zgodovino žensk v Švici in iz katerih postane jasno, zakaj jih na literarni sceni dolgo ni bilo. Tudi iz definicije švicarskega stila in iz obravnave v literarnih zgodovinah je razvidno, da je literatura diskurzivni dogodek, ženske pa so prav zato v moškem svetu dolgo ostale prezrte.","PeriodicalId":101703,"journal":{"name":"Anali PAZU HD","volume":"7 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-03-14","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"126055649","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
{"title":"Manager za zdravje-Modna muha ali nuja za podjetja","authors":"Simona Šarotar Žižek, Živa Veingerl Čič, Urban Šebjan","doi":"10.18690/analipazuhd.3.1.17-38.2017","DOIUrl":"https://doi.org/10.18690/analipazuhd.3.1.17-38.2017","url":null,"abstract":"Človeški kapital je nevidno premoženje, ki doprinese k višanju inovativnosti, produktivnosti ter k višji zaposljivosti in predstavlja individualno značilnost posameznika ne glede na starostno obdobje. Pomen človeškega kapitala v družbi so že v letu 1995 potrdile analize Svetovne banke, ki so pokazale, da človeški kapital predstavlja v visoko razvitih državah povprečno 67% celotnega bogastva države in presega delež fizičnega kapitala. Zato staranje ljudi skupaj s skrbjo za njihovo zdravje in posledično dobro počutje predstavlja pomemben izziv; njegovo obvladovanje ali ne-obvladovanje pa bo imelo ekonomske in socialne posledice. Eden izmed načinov obvladovanja zdravja, varnosti na delovnem mestu in dobrega počutja je zagotovo oblikovanje funkcije managerja za zdravje v podjetju, katerega skrb se bo nanašala na aktivnosti, ki so usmerjene na človeka (zaposlenega), na njegovo telo, dušo in duha. Osnovna naloga managerja za zdravje so naložbe v povečano zdravstveno motivacijo zaposlenih, spodbujanje delovnega vzdušja in povečanje socialnih kompetenc. Rezultat je klasična win-win situacija za zaposlene z zagotavljanjem večjega fizičnega in psihičnega dobrega počutja, ki se odraža v nižji stopnji stresa na delovnem mestu. ","PeriodicalId":101703,"journal":{"name":"Anali PAZU HD","volume":"124 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-03-14","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"131917279","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Anali PAZU HDPub Date : 2022-03-14DOI: 10.18690/analipazuhd.3.1.39-52.2017
Etelka Korpič - Horvat
{"title":"Načelo socialne države","authors":"Etelka Korpič - Horvat","doi":"10.18690/analipazuhd.3.1.39-52.2017","DOIUrl":"https://doi.org/10.18690/analipazuhd.3.1.39-52.2017","url":null,"abstract":"Načelo socialne države je eno od temeljnih načel, ki je določeno v 2. členu Ustave Republike Slovenije. Njegovo uresničevanje posega na vsa področja posameznikovega življenja. Od socialne države pričakujemo, da bomo dostojno živeli skozi celo življenje ne glede na starost in vloge, ki jih imamo, bodisi kot otroci, učenci, delavci, brezposelni, straši, upokojenci, itn. V prispevku avtorica skozi pregled posameznih odločitev Ustavnega sodišča Republike Slovenije prikaže kako Ustavno sodišče napolnjuje vsebino načela socialne države. Kot varuh ustavnosti, človekovih pravic in temeljnih svoboščin Ustavno sodišče pomembno oblikuje standarde varstva socialnih pravic. Skozi ta pregled avtorica obravnava tudi vlogo države pri ohranjanju in razvoju teh pravic.","PeriodicalId":101703,"journal":{"name":"Anali PAZU HD","volume":"66 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-03-14","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"134576828","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Anali PAZU HDPub Date : 2022-03-14DOI: 10.18690/analipazuhd.3.2.43-62.2017
Darja Senčur Peček
{"title":"Delovnopravni vidiki prostega pretoka oseb, storitev in kapitala","authors":"Darja Senčur Peček","doi":"10.18690/analipazuhd.3.2.43-62.2017","DOIUrl":"https://doi.org/10.18690/analipazuhd.3.2.43-62.2017","url":null,"abstract":"V prispevku so obravnavana nekatera delovnopravna vprašanja, povezana s prostim gibanjem oseb, storitev in kapitala. Obravnavano je vprašanje opredelitve pojma delavca v smislu prava EU, pri čemer se opredelitev, ki jo je Sodišče EU razvilo v okviru prostega gibanja delavcev, širi tudi na druga področja prava EU. Prispevek obravnava tudi vpliv svobode ustanavljanja in opravljanja storitev na nacionalno kolektivno delovno pravo (predvsem na pravico do stavke in na pravico do kolektivnega dogovarjanja). V zvezi s prostim pretokom kapitala, pa je obravnavano vprašanje nujnosti zaščite delavcev v primeru, da drug subjekt pridobi večinski delež v gospodarski družbi (delodajalcu).","PeriodicalId":101703,"journal":{"name":"Anali PAZU HD","volume":"33 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-03-14","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"114285796","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Anali PAZU HDPub Date : 2022-03-14DOI: 10.18690/analipazuhd.3.2.17-27.2017
Barbara Horvat Rauter
{"title":"Ali so ljudje s kronično razširjeno nerakavo bolečino sočutni do sebe?","authors":"Barbara Horvat Rauter","doi":"10.18690/analipazuhd.3.2.17-27.2017","DOIUrl":"https://doi.org/10.18690/analipazuhd.3.2.17-27.2017","url":null,"abstract":"Skozi prispevek želimo bralcem predstaviti težave, s katerimi se soočajo pacienti s kronično razširjeno nerakavo bolečino. Posebej se osredotočimo na koncept sočutja do sebe, ki je v tujini predmet mnogih raziskav. Predpostavili smo, da je sočutje do sebe pri ljudeh s kronično bolečino pomembno nižje od stopnje sočutja do sebe o kateri poročajo posamezniki brez kroničnih težav. V raziskavo smo vključili smo 28 udeležencev s kronično razširjeno bolečino, ki so bili vključeni v 4-tedenski program rehabilitacijske obravnave. Ugotavljamo, da se po programu pomembno okrepi skupna človeška izkušnja, ki nakazuje več primerjav lastnih težav s težavami drugih. Njihove rezultate pa smo primerjali tudi z normativnim vzorcem. Ugotavljamo, da je stopnja sočutja do sebe pri vzorcu oseb, ki se soočajo s kronično razširjeno bolečino pomembno nižja tako pred pričetkom terapevtske obravnave kot po njej. ","PeriodicalId":101703,"journal":{"name":"Anali PAZU HD","volume":"16 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-03-14","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"116807988","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Anali PAZU HDPub Date : 2022-03-14DOI: 10.18690/analipazuhd.4.1-2.1-9.2018
Jutka Rudaš
{"title":"Poetični diskurz v romanih Pétra Esterházyja","authors":"Jutka Rudaš","doi":"10.18690/analipazuhd.4.1-2.1-9.2018","DOIUrl":"https://doi.org/10.18690/analipazuhd.4.1-2.1-9.2018","url":null,"abstract":"Razprava razgrinja poglavitne elemente poetičnega diskurza v delih Pétra Esterházyja. Avtorjeva celotna poetika namreč temelji na intertekstualnosti kot posebni literarnoumetniški strategiji ter na metaforični referenci, kjer je sama realnost v nekem smislu potencialno fiktivna in fantastična. Njegova dela so prežeta s prelomnimi razsežnosti medbesedilnosti, v katero je ujet vsak tekst, kjer je meja med znotraj- in zunajtekstualnim zabrisana, branje pa docela pretkano s citati, z referencami, z različnimi kulturnimi govoricami, družbeno-kulturnimi kodi. V labirintu fragmentov že omenjene citatnosti, avtoreferencialnosti, literarne aluzije, ki jih niza Esterházy stran za stranjo želim podrobneje prikazati to zapleteno mrežo prelomov in prehodov v njegovih romanih.","PeriodicalId":101703,"journal":{"name":"Anali PAZU HD","volume":"26 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-03-14","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"128645698","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Anali PAZU HDPub Date : 2022-03-14DOI: 10.18690/analipazuhd.4.1-2.11-23.2018
Elizabeta Bernjak, M. Fabčič
{"title":"Metonimija kot konceptualni in jezikovni fenomen","authors":"Elizabeta Bernjak, M. Fabčič","doi":"10.18690/analipazuhd.4.1-2.11-23.2018","DOIUrl":"https://doi.org/10.18690/analipazuhd.4.1-2.11-23.2018","url":null,"abstract":"Prispevek obravnava pojem metonimije z vidika kognitivne lingvistike. Metonimija je bila (skupaj z metaforo) tradicionalno pojmovana kot »jezikovni okras«, v javnosti je še vedno živa misel, da normalni ljudje v vsakdanji jezikovni rabi ne uporabljajo metonimičnih izrazov, kar seveda ne drži. Metonimične izraze mnogi smatrajo za neke vrste jezikovno deviacijo, saj v njih besed ne uporabljamo v pričakovanem dobesednem pomenu. V vsakdanji jezikovni rabi se govorcem ne zdi nenavadno, če slišijo ali izrečejo metonimične izraze, na videz brez težav razumejo povedi, ki bi lahko bili v dobesednem pomenu nesmiselni: Prebrati moram Cankarja. Mleko se je prevrnilo. Avtobusi stavkajo. Pri navedenih »nedobesedno« rabljenih izrazih obstaja med običajno referenco izbranega jezikovnega izraza in vsebino, ki jo nameravamo izraziti, odnos bližine. V prispevku pojmujemo metonimijo kot kognitivno-lingvistični fenomen.","PeriodicalId":101703,"journal":{"name":"Anali PAZU HD","volume":"137 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-03-14","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"122149036","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Anali PAZU HDPub Date : 2022-03-14DOI: 10.18690/analipazuhd.5.1-2.35-63.2019
Simona Šarotar Žižek, Matjaž Mulej
{"title":"Vpliv digitalizacije na trg dela in socialno varnost zaposlenih","authors":"Simona Šarotar Žižek, Matjaž Mulej","doi":"10.18690/analipazuhd.5.1-2.35-63.2019","DOIUrl":"https://doi.org/10.18690/analipazuhd.5.1-2.35-63.2019","url":null,"abstract":"Nove tehnologije bistveno spreminjajo načine življenja in dela, pa tudi načine razmišljanja in dojemanja sebe in sveta okrog nas (Pogačar, 2017). V celoti ne moremo natančno predvideti, kakšna bo prihodnost dela, vendar se spremembe že dogajajo in zahtevajo upravljanje. Zagotovo pa vemo, da se na trgu dela zaradi digitalizacije povečujejo prekarne oblike dela, zaradi katerih se zmanjšuje dostop delavcev do sistemov socialne varnosti. Namreč, na trgu dela so se pojavili novi strukturni izzivi, ki povečujejo prepad med zaposlenimi, ki opravljajo delo na podlagi pogodbe o trajni zaposlitvi, in tistimi, ki delo opravljajo v drugih oblikah dela, ki so običajno prekarne. Neupoštevanje nevarnosti prekarnosti in težav z zdravjem ter družbenimi odnosi je znak šibkega upoštevanja družbene odgovornosti vplivnih ljudi in njihovih organizacij, vključno z vladnimi organi.","PeriodicalId":101703,"journal":{"name":"Anali PAZU HD","volume":"6 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-03-14","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"128507753","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Anali PAZU HDPub Date : 2022-03-14DOI: 10.18690/analipazuhd.6.1-2.1-17.2020
Alojz Šteiner
{"title":"Slovenska vojaška pot v zavezništvo","authors":"Alojz Šteiner","doi":"10.18690/analipazuhd.6.1-2.1-17.2020","DOIUrl":"https://doi.org/10.18690/analipazuhd.6.1-2.1-17.2020","url":null,"abstract":"V letu 2019, ko je Severno atlantsko zavezništvo (Nato) obeleževalo 70-letnico svojega obstoja, je v Sloveniji potekala obeležitev 15-letnice članstva. Ob tem je treba izpostaviti še dve obletnici, in sicer 25-letnico od začetkov mednarodnega vojaškega sodelovanja Slovenske vojske in 10-letnico, odkar je bila sprejeta deklaracija o izpolnjevanju pogojev vojske za celovito integracijo v Zavezništvo. Poleg tega ima slovenska vojaška pot v Zavezništvo še nekaj drugih zanimivosti in posebnosti, ki jih na podlagi opravljenih raziskav predstavljam v prispevku. Izpostavljam razmeroma kratko tranzicijsko pot od povsem rezervne in kasneje naborniške vojske v poklicno vojsko s prostovoljno rezervo, pospešen in nedokončan proces funkcionalne profesionalizacije, uspešno integracijo v Nato in zatem dokaj neodgovorno opuščanje danih zavez v obrambnih strateških dokumentih in v Zavezništvu glede finančnih vlaganj in izgradnje zmogljivosti. Zato v razpravi izpostavljam še ključne pozitivne dosežke in primere odstopanja ter ciljev, ki niso doseženi.","PeriodicalId":101703,"journal":{"name":"Anali PAZU HD","volume":"63 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-03-14","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"130502692","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Anali PAZU HDPub Date : 2022-03-11DOI: 10.18690/analipazuhd.7.1-2.51-70.2021
Alojz Šteiner
{"title":"Primerjava pandemije covid-19 z vojno paradigmo","authors":"Alojz Šteiner","doi":"10.18690/analipazuhd.7.1-2.51-70.2021","DOIUrl":"https://doi.org/10.18690/analipazuhd.7.1-2.51-70.2021","url":null,"abstract":"Leto 2020, in kot kaže tudi 2021, bo ostalo zaznamovano s pandemijo covid-19. Gre za bolezen, ne vojno, vendar se kot raziskovalni izziv pojavlja vprašanje, ali pandemijo lahko in smemo primerjati z vojno paradigmo in njenimi obrambno-vojaškimi implikacijami ter iskati stične točke s sodobnimi civilizacijskimi izzivi obeh. Vojna paradigma se je s prehodom v novo tisočletje in pred tem z razpadom bipolarnosti in blokovske delitve sveta dodobra transformirala. Pojav hibridne vojne je v zadnjem desetletju vojno paradigmo spremenil do nerazpoznavnosti in jo obenem močno približal nekaterim implikacijam, ki se pojavijo s pandemijo covida-19. Kot pri pojavu vojne, ki se ji želimo učinkovito zoperstaviti, zahteva obvladovanje pandemije krizno upravljanje, in to najboljše. V tem je tudi jedro razumevanja in pogledov, kako pandemijo obvladovati. Ob tem pa se poleg soočanja s pandemijo in boleznijo covid-19, soočimo še z infodemijo ter izzivom obvladovanja strahu in poslušnosti.","PeriodicalId":101703,"journal":{"name":"Anali PAZU HD","volume":"38 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-03-11","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"125041278","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
京公网安备 11010802042870号
求助内容：
应助结果提醒方式：