Anali PAZU HDPub Date : 2022-03-15DOI: 10.18690/analipazuhd.2.2.91-111.2016
Saša Zagorc
{"title":"Ustavnopravna vprašanja kontrole cen naftnih derivatov","authors":"Saša Zagorc","doi":"10.18690/analipazuhd.2.2.91-111.2016","DOIUrl":"https://doi.org/10.18690/analipazuhd.2.2.91-111.2016","url":null,"abstract":"Zaradi relativno opaznega dviga in nihanja cen nafte in plina v zadnjih letih je povečan tudi interes javnosti in politike do preskrbe s pogonskimi gorivi, saj vpliva tako na ravnanje potrošnikov kot na delovanje nacionalnih gospodarstev. V vrsti držav je cena pogonskih goriv za končne uporabnike prepuščena ravnanju deležnikov na trgu. Vendar se zdi, da tudi v državah, kjer spremembe cen niso povezane s konkurenčnostjo, širša javnost in s tem politika na splošno zavračata spremenljivost cen pogonskih goriv, kar je v nasprotju s splošno politiko regulatorjev konkurence, da avtoritativno vmešavanje v postopke določanja cen v večini primerov ni potrebno. Slovenija je ena tistih držav, ki je uveljavila sistem kontrole cen pogonskih goriv navkljub načelni naklonjenosti svobodni gospodarski pobudi. Pri tem avtorja zanima, kakšen je, glede na veljavno zakonodajo in sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice in Ustavnega sodišča Republike Slovenije, pravilen metodološki pristop k ocenjevanju ustavnosti in zakonitosti vladnih predpisov o oblikovanju cen naftnih derivatov. Avtor namerava proučiti tudi, ali so izvršilni organi pri sprejemanju predpisov zadostili načelu zakonitosti in načelu predvidljivosti predpisov ter izpolnili dolžnost preveritve, če obstajajo milejši ukrepi, kot so trenutno v veljavi v zvezi s cenami naftnih derivatov. ","PeriodicalId":101703,"journal":{"name":"Anali PAZU HD","volume":"20 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-03-15","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"121414866","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Anali PAZU HDPub Date : 2022-03-15DOI: 10.18690/analipazuhd.1.2.118-126.2015
Etelka Korpič - Horvat
{"title":"Odškodninska odgovornost države","authors":"Etelka Korpič - Horvat","doi":"10.18690/analipazuhd.1.2.118-126.2015","DOIUrl":"https://doi.org/10.18690/analipazuhd.1.2.118-126.2015","url":null,"abstract":"Avtorica v prispevku obravnava vprašanja, ki se nanašajo na odškodninsko odgovornost države. Gre za oškodovančevo pravico do povračila škode, ki mu je bila povzročena s protipravnim dejanjem v zvezi z opravljanjem službe ali druge dejavnosti državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil (26. člen Ustave). Odškodninsko odgovornost države avtorica predstavi v povezavi s pravico do življenja kot eno od najbolj temeljnih vrednot demokratičnih družb. S primerom ustavno sodne presoje Ustavnega sodišča Republike Slovenije v odločbi, št. Up-679/12 z dne 16. 10. 2014 avtorica poudarja, da država odškodninsko ne odgovarja le, če dokaže, da je storila vse, da je tveganje za življenje in zdravje posameznika v primeru škodnega dogodka odpravila. Presoja o izključitvi odgovornosti države pa je zaradi varovanja človekovega življenja zelo stroga.","PeriodicalId":101703,"journal":{"name":"Anali PAZU HD","volume":"152 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-03-15","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"133958026","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Anali PAZU HDPub Date : 2022-03-15DOI: 10.18690/analipazuhd.2.1.5-14.2016
Janez Malačič
{"title":"Demografija nerazvite regije: depopulacija v Pomurju in staranje prebivalstva","authors":"Janez Malačič","doi":"10.18690/analipazuhd.2.1.5-14.2016","DOIUrl":"https://doi.org/10.18690/analipazuhd.2.1.5-14.2016","url":null,"abstract":"Pomurska statistična regija zaradi svojih geopolitičnih značilnosti omogoča dolgoročnejši študij regionalnega demografskega razvoja v Sloveniji kot druge statistične regije. V preteklem šestdesetletnem obdobju se je število prebivalstva v regiji zmanjšalo za okrog 11 %, v državi pa se je povečalo za okrog 37 %. Kljub tem razlikam v rasti pa je bil splošen razvoj prebivalstva v regiji in državi presenetljivo podoben. V obeh se je uveljavil moderni režim obnavljanja prebivalstva. Na ravni demografskih procesov so se med regijo in državo izrazile le manjše razlike v rodnosti in večje razlike v smrtnosti in pri migracijah, kar je povzročilo depopulacijo v regiji. Do izrazitega staranja prebivalstva je prišlo v regiji in državi, čeprav je bil ta proces močnejši v regiji. Kljub depopulaciji pa regija še ne kaže izrazitejšega neravnovesja med osnovnimi starostnimi skupinami prebivalstva. To daje več časa državi za sprejem politik in za prilagoditev posledicam prihodnje depopulacije v Sloveniji. Kljub temu pa se mora Slovenija hitreje in ustrezneje prilagajati hitrim demografskim spremembam v prihodnje. ","PeriodicalId":101703,"journal":{"name":"Anali PAZU HD","volume":"41 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-03-15","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"134393016","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Anali PAZU HDPub Date : 2022-03-15DOI: 10.18690/analipazuhd.2.1.15-26.2016
Damir Josipovič
{"title":"Porabski Prekmurci in meje Prekmurja","authors":"Damir Josipovič","doi":"10.18690/analipazuhd.2.1.15-26.2016","DOIUrl":"https://doi.org/10.18690/analipazuhd.2.1.15-26.2016","url":null,"abstract":"Trianonska pogodba je leta 1920 mejo med novoustanovljeno Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Madžarsko postavila na netipično, nizko razvodje med Rabo in Veliko Krko ter tako oddelila devet naselij sklenjenega prekmursko govorečega območja ob Rabi od preostanka Prekmurja. Pogodba ni prepričljivo utemeljila izbora takšne razmejitve, ki danes predstavlja mejo med Slovenijo in Madžarsko. Severno od te meje je v času po razmejitvi na strnjenem ozemlju prebivalo kakih 7.000 prebivalcev, ki so v vsakodnevni govorici uporabljali porabsko oz. severnogoričko prekmursko narečje. Poslej se je število govorcev porabskega narečja prekmurščine v Porabju sistematično zmanjševalo, kar potrjuje tudi zadnji madžarski popis prebivalstva iz leta 2011, ki jih je naštel okrog 1000. Pri tem ostaja število samoopredeljenih kot Slovenci v zadnjem desetletju stabilno in znatno višje od samega števila govorcev. Na zmanjševanje rabe porabske prekmurščine in slovenščine niso vplivali le spremenjeni družbeni odnosi z omejenimi možnostmi gospodarske aktivnosti, temveč predvsem izseljevanje, nizka rodnost, in depopulacija. ","PeriodicalId":101703,"journal":{"name":"Anali PAZU HD","volume":"16 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-03-15","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"131103035","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Anali PAZU HDPub Date : 2022-03-15DOI: 10.18690/analipazuhd.2.1.54-68.2016
Robert Inhof
{"title":"O homunkulusu Zdenka Huzjana","authors":"Robert Inhof","doi":"10.18690/analipazuhd.2.1.54-68.2016","DOIUrl":"https://doi.org/10.18690/analipazuhd.2.1.54-68.2016","url":null,"abstract":"Zdenko Huzjan s svojimi slikami zasleduje in se vpisuje v tisto smer modernizma, ki se je osredotočila predvsem na človeško figuro in stanje duha po ali pred velikimi svetovnimi kataklizmami: Jean Fautrier, Alberto Giacometti, Germaine Richier in seveda Francis Bacon. Od slovenskih avtorjev so mu sorodni Marij Pregelj, Gabrijel Stupica, Janez Bernik in Zoran Mušič. Ravno z življenjem Huzjanovih homunkulusov je smrt tesno povezana s tesnobo. Vendar pa tesnoba ne govori o eksistenčnih, ampak izključno o eksistencialnih stiskah. Huzjanovo bitje − homunkulus predstavlja sinkretizem različnih podob: glavonožcev, kakršne rišejo otroci v tretjem letu starosti, človeške lobanje, lastne podobe oziroma oblike lastne lobanje in podobe lokalne lendavske kuriozitete, mumificiranem truplu kapitana Mihaela Hadika, katere podoba je slikarja hkrati strašila in navdihovala že v otroštvu. Hadikovo truplo ni prava mumija, saj ni nastala namensko; tako dobro se je ohranilo zaradi dolgotrajne pogreznjenosti v močvirsko blato.","PeriodicalId":101703,"journal":{"name":"Anali PAZU HD","volume":"32 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-03-15","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"128540016","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Anali PAZU HDPub Date : 2022-03-15DOI: 10.18690/analipazuhd.1.1.45-56.2015
M. Fabčič
{"title":"\"Drugi\", \"oni\", \"tuji\" - izraz drugosti, drugačnosti in tujosti v slovenski in nemški frazeologiji","authors":"M. Fabčič","doi":"10.18690/analipazuhd.1.1.45-56.2015","DOIUrl":"https://doi.org/10.18690/analipazuhd.1.1.45-56.2015","url":null,"abstract":"Dojemanje drugačnosti, drugosti in tujosti je znotraj neke jezikovnokulturne skupnosti pogosto ubesedeno v obliki frazeoloških enot. Frazeologija velja namreč za tisti segment jezika, ki je posebej primeren za oblikovanje predstav o lastni (nacionalni, kulturni) identiteti in tudi o njenem nasprotju, torej o tujosti. Identiteta se izraža v frazeologiji kot avtostereotip, dojemanje tujega in drugačnega pa kot neizkušenjski konotativni stereotip. Pričujoči prispevek se osredinja na nemške in slovenske frazeme, ki vsebujejo etnonime ter ubesedujejo t.i. etnične stereotipe: stereotipna mnenja, stališča in predsodke, ki jih ima neka jezikovnokulturna skupnost o drugi, tuji kulturni skupnosti. Kot posebej primerne za protistavno analizo frazeoloških enot so se izkazale metode kognitivnega jezikoslovja, ki razlaga pomen frazemov s pomočjo prototipičnih modelov (kognitivna metafora, konceptualna integracija), ki so v tem primeru dopolnjene s socialnopsihološkim vidikom. V ospredju analize so frazemi z negativno konotacijo in vprašanje, katerim jezikovnokulturnim skupnostim pripisuje negativne lastnosti nemška in katerim slovenska frazeologija. \u0000 ","PeriodicalId":101703,"journal":{"name":"Anali PAZU HD","volume":"9 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-03-15","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"132335507","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Anali PAZU HDPub Date : 2022-03-15DOI: 10.18690/analipazuhd.2.2.112-146.2016
Simona Šarotar Žižek, Sonja Treven, Matjaž Mulej
{"title":"Vpliv psihičnega dobrega počutja na temelju zadostne in potrebne osebne celovitosti zaposlenega na uspešnost organizacije in pot iz sedanje krize","authors":"Simona Šarotar Žižek, Sonja Treven, Matjaž Mulej","doi":"10.18690/analipazuhd.2.2.112-146.2016","DOIUrl":"https://doi.org/10.18690/analipazuhd.2.2.112-146.2016","url":null,"abstract":"Poleg organizacije (vključno z njeno uspešnostjo in HRM-jem) predstavlja jedro raziskovanja človek kot zaposleni, ki poseduje sposobnosti, znanja, spretnosti in osebnostne lastnosti, obenem pa ga zaznamujejo motiviranost, volja, vrednote in druga čustva. Na osnovi teh človek skuša uresničevati življenjski smisel, med drugim tudi v vlogi zaposlenega. Čeprav delo človeku daje identiteto, samospoštovanje, socialno podporo in materialne nagrade, to nikakor ni edina vloga posameznika v življenju; vpet je v več vlog od partnerske, starševske do različnih sorodstvenih, prijateljskih, sosedskih in drugih, zanj prav tako pomembnih vlog. Vsaka od teh mu prinaša tudi obveznosti, ki naj bi jih v skladu z uveljavljenimi družbenimi normami uresničeval karseda optimalno.","PeriodicalId":101703,"journal":{"name":"Anali PAZU HD","volume":"1 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-03-15","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"131777430","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Anali PAZU HDPub Date : 2022-03-15DOI: 10.18690/analipazuhd.2.2.84-90.2016
Stanislav Raščan
{"title":"Vloga diplomacije pri urejanju državnih meja v Prekmurju po 1. Svetovni vojni","authors":"Stanislav Raščan","doi":"10.18690/analipazuhd.2.2.84-90.2016","DOIUrl":"https://doi.org/10.18690/analipazuhd.2.2.84-90.2016","url":null,"abstract":"V Sloveniji je veliko znanstvene in poljudne literature napisano o urejanju severne meje oz. Koroške in zahodne meje oz. Primorske po 1. Svetovni vojni. O urejanju državnih meja v Prekmurju ni napisanega veliko. Najbrž je to posledica dejstva, da se je jugoslovanska in slovenska delegacija na mirovni konferenci v Parizu bolj zavzemala za Koroško in Primorsko, medtem, ko je Prekmurje s Štajersko pripadlo Sloveniji oz takratni Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev po zaslugi nekaterih odličnih diplomatskih pogajalcih in tudi odločnih vojaških posegih, ki so podprli diplomatska prizadevanja. Pri priključitvi Prekmurja k matični domovini je prispevalo tudi pozitivno ali vsaj nevtralno stališče takratnih velesil in zmagovalk Velike vojne Združenih držav Amerike, Velike Britanije, Francije, Japonske in Italije. Večina držav zmagovalk je tudi poslala svoje diplomate na mejno področje med Slovenijo in Madžarsko, da so tudi nadzorovali urejanju meje. ","PeriodicalId":101703,"journal":{"name":"Anali PAZU HD","volume":"10 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-03-15","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"122172166","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Anali PAZU HDPub Date : 2022-03-15DOI: 10.18690/analipazuhd.2.1.27-43.2016
Darja Senčur Peček
{"title":"Konkurenčna prepoved in konkurenčna klavzula","authors":"Darja Senčur Peček","doi":"10.18690/analipazuhd.2.1.27-43.2016","DOIUrl":"https://doi.org/10.18690/analipazuhd.2.1.27-43.2016","url":null,"abstract":"Delavec je dolžan v času trajanja delovnega razmerja opustiti vsako ravnanje, ki bi lahko škodovalo delodajalcu. Gre za delavčevo obveznost lojalnosti do delodajalca. Izraz te delavčeve obveznosti lojalnosti je tudi prepoved konkurenčne dejavnosti. Delavcu je tako že po samem zakonu prepovedano opravljati dejavnost, ki bi lahko predstavljala konkurenco za delodajalca, razen če delodajalec s tem soglaša. Navedena prepoved delavca zavezuje samo v času trajanja delovnega razmerja. V določenih primerih ima delodajalec upravičen interes, da delavcu prepreči konkurenčno delovanje tudi po prenehanju delovnega razmerja. Gre predvsem za delavce, ki so pri svojem delu pri delodajalcu dobili vpogled v določene postopke oziroma ravnanja, ki so pomembne za konkurenčno sposobnost podjetja. V takšnih primerih se lahko delavec in delodajalec s t. i. konkurenčno klavzulo v pogodbi o zaposlitvi dogovorita o tem, da delavec določen čas po prenehanju delovnega razmerja ne bo opravljal konkurenčne dejavnosti, pri kateri bi koristil znanja in zveze, ki jih je pridobil pri bivšem delodajalcu. Prispevek obravnava veljavno zakonsko ureditev konkurenčne prepovedi in konkurenčne klavzule, analizira sodno prakso v zvezi z navedenima institutoma, izpostavlja pravne probleme, ki se pojavljajo pri njunem uveljavljanju ter nakaže možne rešitve.","PeriodicalId":101703,"journal":{"name":"Anali PAZU HD","volume":"11 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-03-15","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"128715101","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Anali PAZU HDPub Date : 2022-03-15DOI: 10.18690/analipazuhd.2.2.73-83.2016
Klaudija Sedar
{"title":"Kulturnozgodovinska preteklost dolnjega Prekmurja v zgodnjem novem veku","authors":"Klaudija Sedar","doi":"10.18690/analipazuhd.2.2.73-83.2016","DOIUrl":"https://doi.org/10.18690/analipazuhd.2.2.73-83.2016","url":null,"abstract":"Prispevek podaja nekaj najvidnejših kulturnozgodovinskih značilnosti dolnjega oziroma JV Prekmurja v 17. in 18. stoletju. Ker je duhovni in kulturni razvoj v dolnjem oziroma južnem Prekmurju zaradi cerkvenoupravnih in političnih mej v času prelomnih zgodovinskih dogodkov potekal drugače kot v severnem delu, me je zanimalo, na kakšen način se je to v južnem delu Prekmurja odražalo na kulturni ravni. Kot se ugotavlja, je bila v omenjenem obdobju temeljna kulturna prvina prekmurskega človeka nedvomno vera, komplementarno močno povezana z jezikovno-narodno identiteto, sicer pa se je v obravnavanem delu Prekmurja odražala velika kulturna revščina, ki pa je vendarle primerljiva s tedanjimi razmerami v širšem evropskem prostoru. ","PeriodicalId":101703,"journal":{"name":"Anali PAZU HD","volume":"31 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-03-15","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"126659874","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}