Konkurenčna prepoved in konkurenčna klavzula

Delavec je dolžan v času trajanja delovnega razmerja opustiti vsako ravnanje, ki bi lahko škodovalo delodajalcu. Gre za delavčevo obveznost lojalnosti do delodajalca. Izraz te delavčeve obveznosti lojalnosti je tudi prepoved konkurenčne dejavnosti. Delavcu je tako že po samem zakonu prepovedano opravljati dejavnost, ki bi lahko predstavljala konkurenco za delodajalca, razen če delodajalec s tem soglaša. Navedena prepoved delavca zavezuje samo v času trajanja delovnega razmerja. V določenih primerih ima delodajalec upravičen interes, da delavcu prepreči konkurenčno delovanje tudi po prenehanju delovnega razmerja. Gre predvsem za delavce, ki so pri svojem delu pri delodajalcu dobili vpogled v določene postopke oziroma ravnanja, ki so pomembne za konkurenčno sposobnost podjetja. V takšnih primerih se lahko delavec in delodajalec s t. i. konkurenčno klavzulo v pogodbi o zaposlitvi dogovorita o tem, da delavec določen čas po prenehanju delovnega razmerja ne bo opravljal konkurenčne dejavnosti, pri kateri bi koristil znanja in zveze, ki jih je pridobil pri bivšem delodajalcu. Prispevek obravnava veljavno zakonsko ureditev konkurenčne prepovedi in konkurenčne klavzule, analizira sodno prakso v zvezi z navedenima institutoma, izpostavlja pravne probleme, ki se pojavljajo pri njunem uveljavljanju ter nakaže možne rešitve.