{"title":"Demografija nerazvite regije: depopulacija v Pomurju in staranje prebivalstva","authors":"Janez Malačič","doi":"10.18690/analipazuhd.2.1.5-14.2016","DOIUrl":null,"url":null,"abstract":"Pomurska statistična regija zaradi svojih geopolitičnih značilnosti omogoča dolgoročnejši študij regionalnega demografskega razvoja v Sloveniji kot druge statistične regije. V preteklem šestdesetletnem obdobju se je število prebivalstva v regiji zmanjšalo za okrog 11 %, v državi pa se je povečalo za okrog 37 %. Kljub tem razlikam v rasti pa je bil splošen razvoj prebivalstva v regiji in državi presenetljivo podoben. V obeh se je uveljavil moderni režim obnavljanja prebivalstva. Na ravni demografskih procesov so se med regijo in državo izrazile le manjše razlike v rodnosti in večje razlike v smrtnosti in pri migracijah, kar je povzročilo depopulacijo v regiji. Do izrazitega staranja prebivalstva je prišlo v regiji in državi, čeprav je bil ta proces močnejši v regiji. Kljub depopulaciji pa regija še ne kaže izrazitejšega neravnovesja med osnovnimi starostnimi skupinami prebivalstva. To daje več časa državi za sprejem politik in za prilagoditev posledicam prihodnje depopulacije v Sloveniji. Kljub temu pa se mora Slovenija hitreje in ustrezneje prilagajati hitrim demografskim spremembam v prihodnje. ","PeriodicalId":101703,"journal":{"name":"Anali PAZU HD","volume":"41 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0000,"publicationDate":"2022-03-15","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":"1","resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":null,"PeriodicalName":"Anali PAZU HD","FirstCategoryId":"1085","ListUrlMain":"https://doi.org/10.18690/analipazuhd.2.1.5-14.2016","RegionNum":0,"RegionCategory":null,"ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":null,"EPubDate":"","PubModel":"","JCR":"","JCRName":"","Score":null,"Total":0}
引用次数: 1
Abstract
Pomurska statistična regija zaradi svojih geopolitičnih značilnosti omogoča dolgoročnejši študij regionalnega demografskega razvoja v Sloveniji kot druge statistične regije. V preteklem šestdesetletnem obdobju se je število prebivalstva v regiji zmanjšalo za okrog 11 %, v državi pa se je povečalo za okrog 37 %. Kljub tem razlikam v rasti pa je bil splošen razvoj prebivalstva v regiji in državi presenetljivo podoben. V obeh se je uveljavil moderni režim obnavljanja prebivalstva. Na ravni demografskih procesov so se med regijo in državo izrazile le manjše razlike v rodnosti in večje razlike v smrtnosti in pri migracijah, kar je povzročilo depopulacijo v regiji. Do izrazitega staranja prebivalstva je prišlo v regiji in državi, čeprav je bil ta proces močnejši v regiji. Kljub depopulaciji pa regija še ne kaže izrazitejšega neravnovesja med osnovnimi starostnimi skupinami prebivalstva. To daje več časa državi za sprejem politik in za prilagoditev posledicam prihodnje depopulacije v Sloveniji. Kljub temu pa se mora Slovenija hitreje in ustrezneje prilagajati hitrim demografskim spremembam v prihodnje.