Anali PAZU HDPub Date : 2022-03-14DOI: 10.18690/analipazuhd.3.2.1-15.2017
Simona Šarotar Žižek
{"title":"Pomen razvojnih odnosov na delovnem mestu","authors":"Simona Šarotar Žižek","doi":"10.18690/analipazuhd.3.2.1-15.2017","DOIUrl":"https://doi.org/10.18690/analipazuhd.3.2.1-15.2017","url":null,"abstract":"Medosebni odnosi na delovnem mestu tako predstavljajo odnose med sodelavci in odnose z nadrejenimi in podrejenimi; ožji pojem medosebnih odnosov pa predstavljajo razvojni odnosi na delovnem mestu, ki predstavljajo odnose med zaposlenimi, ki so osredotočeni na razvoj in izkoriščanje potencialov posameznikov ter ustvarjanje klime sodelovanja. Za vzdrževanje uravnoteženih medsebojnih odnosov zaposleni potrebujejo tako priložnosti za dajanje kot tudi za prejemanje (čustvene ali instrumentalne) podpore. Medosebna ali čustvena podpora lahko vključuje karkoli, kar pomaga posamezniku. Namen prispevka je ugotoviti ali obstajajo različne kvalitete razvojne odnosov in ali razvojni odnosi vplivajo na individualno uspešnost posameznika. Potrdilo smo, da obstajajo različne kvalitete razvojnih odnosov in da visokokvalitetni odnosi povzročajo medsebojni vpliv, rast in učenje posameznikov. Prav tako smo potrdili hipotezo, da kvalitetni razvojni odnosi pomembno vplivajo na individualno uspešnost posameznika.","PeriodicalId":101703,"journal":{"name":"Anali PAZU HD","volume":"8 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-03-14","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"122360652","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Anali PAZU HDPub Date : 2022-03-14DOI: 10.18690/analipazuhd.6.1-2.18-35.2020
Ivan Rihtarič
{"title":"Uprava državne varnosti (UDV) v okraju Gornja Radgona 1945-1950","authors":"Ivan Rihtarič","doi":"10.18690/analipazuhd.6.1-2.18-35.2020","DOIUrl":"https://doi.org/10.18690/analipazuhd.6.1-2.18-35.2020","url":null,"abstract":"Vzpostavljanje nove politične ureditve po koncu druge svetovne vojne je bilo v cilju enopartijskega sistema s Komunistično partijo Jugoslavije (KPJ) kot edino in vodilno politično stranko. KPJ je imela za varovanje novega družbenega sistema represivne subjekte: UDV (Uprava državne varnosti), NM (Narodna milica), KNOJ (Korpus narodne obrambe Jugoslavije), tožilstva, sodišča in zapore. Izvedla je tudi nasilno izselitev apaških Nemcev v začetku 1946. leta ter kolonizacijo na to območje z naseljenci iz drugih območij Slovenije. Nasprotnike novega režima je KPJ videla v katoliški cerkvi, velikih kmetih in ilegalnih skupinah. Prav UDV je s svojo razvejano mrežo čez 400 sodelavcev (informatorji, agenti, ožje zveze), ki so delovali javno in prikrito v okraju kot tudi v Radgonskem kotu, odkrivala in sodiščem predajala resnične in domnevne nasprotnike novega režima.","PeriodicalId":101703,"journal":{"name":"Anali PAZU HD","volume":"1 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-03-14","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"132965510","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Anali PAZU HDPub Date : 2022-03-14DOI: 10.18690/analipazuhd.3.2.29-42.2017
Borut Ošlaj
{"title":"Zakaj je legalizacija evtanazije nedomišljena in nevarna ideja?","authors":"Borut Ošlaj","doi":"10.18690/analipazuhd.3.2.29-42.2017","DOIUrl":"https://doi.org/10.18690/analipazuhd.3.2.29-42.2017","url":null,"abstract":"Članek kritično analizira nekatere najbolj vplivne poskuse utemeljitve legalizacije evtanazije. Skozi skrbno analizo temeljnih argumentov, ki jih zastopata Singer in Harris, pokažemo, zakaj je njun zagovor evtanazije slabo utemeljen. V drugem delu na kratko predstavimo nekaj najverjetnejših nevarnosti, ki bi jih morebitna legalizacija evtanazije prinesla s seboj. Na koncu je izpostavljen poseben pomen paliativne medicine in nujnost ohranjanja spoštovanja življenja in humanosti.","PeriodicalId":101703,"journal":{"name":"Anali PAZU HD","volume":"24 4 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-03-14","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"126850206","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Anali PAZU HDPub Date : 2022-03-14DOI: 10.18690/analipazuhd.6.1-2.63-87.2020
Damir Josipovič
{"title":"Vloga Jovana Cvijića v ugodnem razpletu borbe za slovenske severne meje in njegov vpliv na slovensko geografijo","authors":"Damir Josipovič","doi":"10.18690/analipazuhd.6.1-2.63-87.2020","DOIUrl":"https://doi.org/10.18690/analipazuhd.6.1-2.63-87.2020","url":null,"abstract":"Vpliv Jovana Cvijića na današnjo podobo slovenske nacije, njene geografske in prostorske razsežnosti, vključno z določanjem meje v prostoru in času, kot tudi znaten vpliv njegove znanstvene širine na vodilne slovenske geografe srede 20. stoletja je v Sloveniji skoraj neznan in zato neprepoznan. Zato članek najprej predstavlja institucionalizacijo slovenskega izobraževalnega sistema in vzpostavitev geografije kot samostojne discipline v relaciji do formiranja današnjega slovenskega državnega ozemlja. V tem kontekstu nato opredeljuje okoliščine lingvističnega združevanja štirih različnih in ločenih regionalnih jezikovnih standardov v enega, ki bo jasno ločen od drugih neslovanskih sosedov, ne pa tudi od slovanskega zaledja. Prispevek analizira zgodovinsko vlogo in pomen Jovana Cvijića v procesu izgrajevanja slovenskih državnih meja, posebej severnih, pa tudi v odnosu do takratnih etno-psiholoških opredelitev populacij in njihovega svojstvenega razmejevanja. In končno, prispevek ocenjuje Cvijićev vpliv na disciplinarno formacijo slovenskih geografov.","PeriodicalId":101703,"journal":{"name":"Anali PAZU HD","volume":"35 2 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-03-14","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"123570046","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Anali PAZU HDPub Date : 2022-03-14DOI: 10.18690/analipazuhd.5.1-2.79-99.2019
Tadej Pirc
{"title":"Sokratska pot k izjemnost","authors":"Tadej Pirc","doi":"10.18690/analipazuhd.5.1-2.79-99.2019","DOIUrl":"https://doi.org/10.18690/analipazuhd.5.1-2.79-99.2019","url":null,"abstract":"Članek pričnem s historičnim orisom Platonove šole. Najprej se osredotočim na Akademijo kot institucijo in osvetlim nekatere ključne vidike njenega delovanja, ki se kažejo v Platonovi želji po kultivaciji in treningu v političnih zadevah za boljšo prihodnost družbe. Ob tem kratko prikažem organizacijsko strukturo in način oziroma sokratsko metodo poučevanja ter raziskovanja pod Platonovim vodstvom, ki je temeljila na razpravi. V osrednjem delu prispevka se odvrnem od historične in metodološke razprave k normativni eksplikaciji pomena odnosa med učiteljem in učencem ter spodbujanja specifičnih nadarjenosti kot osrednjega pristopa za sodobne izobraževalne institucije. Slednje skušam predstaviti skozi Nietzschejevo kritiko demokratičnih izobraževalnih ustanov, ki primarno zasledujejo dostopnost formalne izobrazbe ter enakost kurikuluma za vse učence, medtem ko izjemnost in spodbujanje posebnih talentov posameznih učencev in študentov puščajo ob strani.","PeriodicalId":101703,"journal":{"name":"Anali PAZU HD","volume":"253 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-03-14","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"117305196","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Anali PAZU HDPub Date : 2022-03-14DOI: 10.18690/analipazuhd.5.1-2.65-78.2019
Cvetka Hedžet Tóth
{"title":"Izobraževanje - družbena samorefleksij","authors":"Cvetka Hedžet Tóth","doi":"10.18690/analipazuhd.5.1-2.65-78.2019","DOIUrl":"https://doi.org/10.18690/analipazuhd.5.1-2.65-78.2019","url":null,"abstract":"Znotraj evropske skupnosti danes govorimo o investicijski državi in ne več o socialni državi, kot smo še v nedavni preteklosti. Prav tako razpravljamo o spreminjanju osebnosti, zato je v najnovejši dobi, ki se samovšečno imenuje posthistorična doba po izteku utopij, dvestoletne zgodbe revolucij in sesutju socializma boljševiškega izvora (1789−1989), zelo pogosta beseda individualizacija − s prizvokom izrazite nesolidarne, egoistične drže − in ne več družba, saj družbe kot take naj sploh ne bi bilo; so samo posamezniki in družboslovje skupaj s humanistko naj bi pomenilo predvsem nekakšno nadziranje družbe. Mnoge je privatizacijski zagon z vsem svojim priseganjem na individualizacijo pripeljal do spoznanja, da vsa smejoča in hahljajoča se demokracija, odeta v belino kalodontnega nasmeška, ni nič drugega kot simptom represivne družbe.","PeriodicalId":101703,"journal":{"name":"Anali PAZU HD","volume":"62 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-03-14","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"126809380","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Anali PAZU HDPub Date : 2022-03-14DOI: 10.18690/analipazuhd.3.1.53-66.2017
Tadej Pirc
{"title":"Postmetafizika osamosvojenega uma: Psihopolitika, povprečnost in resentiment","authors":"Tadej Pirc","doi":"10.18690/analipazuhd.3.1.53-66.2017","DOIUrl":"https://doi.org/10.18690/analipazuhd.3.1.53-66.2017","url":null,"abstract":"Članek se osredotoča na pojem resentimenta v povezavi s povprečnostjo, ki jo, skladno s tezo izhajajočo iz Nietzschejevega izvajanja, določa in oblikuje demokratična družbena ureditev. Navkljub vsem pozitivnim aspektom, ki jih slednja vnaša v prostor – nekoč omejen in obmejen z dometom centralne politične strukture – avtor skuša premisliti procese in mehanizme, ki bistveno določajo družbeno komunikacijo oziroma jo pretvarjajo iz vertikalne v horizontalno. Psihopolitika v tem kontekstu pomeni manifestacijo resentimenta na kolektivnem nivoju in reprodukcijo resentimenta kot jedrnega občutka, ki določa odnos med množičnim subjektom, torej povprečjem, in nad- oziroma podpovprečnimi subjekti, v demokratičnem procesu izravnavanja družbenih struktur na temelju široko sprejemljivih meril in določil morale normalnosti oziroma spodobnosti. Postmetafizični epistemološki okvir, ki osnovne koordinate črpa iz del Nietzscheja, Heideggerja in Sloterdijka, dopolnjuje metodi supra-historične genealogije in kulturne hermenevtike, s katerima avtor želi opozoriti na repetitivne kulturne vzorce, katerih psihopolitična moč ohranja resentiment kot bistveno sestavino demokracije, zlasti pa njeno utemeljenost na povprečnosti.","PeriodicalId":101703,"journal":{"name":"Anali PAZU HD","volume":"5 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-03-14","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"132375664","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Anali PAZU HDPub Date : 2022-03-14DOI: 10.18690/analipazuhd.6.1-2.37-62.2020
M. Fabčič, Elizabeta Bernjak
{"title":"Funkcija in pomen metafor v medicini z vidika kognitivnega jezikoslovja","authors":"M. Fabčič, Elizabeta Bernjak","doi":"10.18690/analipazuhd.6.1-2.37-62.2020","DOIUrl":"https://doi.org/10.18690/analipazuhd.6.1-2.37-62.2020","url":null,"abstract":"Kognitivistični pristop k teoriji metafore izhaja iz spoznanja, da je metafora del človekovega konceptualnega sistema in šele drugotno tudi jezika, saj se v njem zrcalijo mentalni procesi. Metafora je torej prvina spoznavanja in zato nepogrešljiva v znanosti in njenem izrazju, tudi v medicini. Ena izmed najopaznejših značilnosti medicinskega diskurza je terminologija, ki ima poimenovalno (nominativno) in spoznavno (kognitivno) funkcijo. Tako kot drugi jezikovni izrazi se tudi strokovni izrazi oblikujejo v procesu konceptualizacije, tj. na podlagi konceptualnih metafor, ki se v procesu simbolizacije jezikovno realizirajo. Na podlagi analize izbranih zgledov iz medicinskih besedil postuliramo, da je metafora univerzalno prisotna tudi v medicinskem diskurzu. Metaforični medicinski termini imajo posebne konceptualne pomene tako za strokovnjake kot tudi za laike, ko postanejo del splošnega terminološkega inventarja, ki je tesno povezan z življenjem posameznika in skupnosti.","PeriodicalId":101703,"journal":{"name":"Anali PAZU HD","volume":"21 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-03-14","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"128465735","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Anali PAZU HDPub Date : 2022-03-14DOI: 10.18690/analipazuhd.5.1-2.1-18.2019
Iztok Palčič, Robert Ojsteršek
{"title":"Vračanje proizvodnje v Evropo – mit ali resnica?","authors":"Iztok Palčič, Robert Ojsteršek","doi":"10.18690/analipazuhd.5.1-2.1-18.2019","DOIUrl":"https://doi.org/10.18690/analipazuhd.5.1-2.1-18.2019","url":null,"abstract":"Vračanje predhodno preseljene proizvodnje v tujino nazaj v matične države postaja vse bolj pomembna tema političnih in akademskih razprav. Kljub temu empirični dokazi o vračanju proizvodnje še vedno obstajajo predvsem v obliki študij primerov. V prispevku so predstavljeni empirični dokazi o vračanju proizvodnje iz velikega vzorca evropskih proizvodnih podjetij. Podatki kažejo, da je vračanje proizvodnje v evropskih podjetjih še vedno precej redek pojav. Približno 4 % vseh podjetij v našem vzorcu je v obdobju od 2013 do 2015 vrnilo proizvodnjo v matično državo. Najpogostejši razlogi za nezadovoljstvo so izguba fleksibilnosti, izguba ustrezne kakovosti izdelkov, proizvedenih v tujini, in nezasedene kapacitete doma. Fleksibilnost in težave s kakovostjo so zlasti pomembni za podjetja, ki vračajo proizvodnjo iz azijskih držav. Vračanje proizvodnje je najbolj pogosto pri proizvajalcih končnih izdelkov iz v visoko tehnoloških sektorjih, še zlasti na področju električne opreme, informacijske in komunikacijske opreme ter avtomobilske industrije.","PeriodicalId":101703,"journal":{"name":"Anali PAZU HD","volume":"1 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-03-14","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"128653506","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Anali PAZU HDPub Date : 2022-03-14DOI: 10.18690/analipazuhd.5.1-2.19-34.2019
Stanislav Raščan
{"title":"Povečano sodelovanje Slovenije in Kitajske v zadnjih petih letih v okviru Pobude pas in cesta in Platforme 16+1 ter na lokalnem nivoju","authors":"Stanislav Raščan","doi":"10.18690/analipazuhd.5.1-2.19-34.2019","DOIUrl":"https://doi.org/10.18690/analipazuhd.5.1-2.19-34.2019","url":null,"abstract":"Republika Slovenija aktivno sodeluje v Platformi 16+1 in Pobudi pas in cesta od ustanovitve obeh oblik sodelovanja leta 2012 (16+1) in 2013 (En pas ena cesta). Kot je zapisano v drugem odstavku Strategije o zunanji politiki Republike Slovenije, ki je bila sprejeta leta 2015, si želi Slovenija v odnosu do Azije, zagotoviti močno pozicijo v različnih pobudah, skozi katere poskušajo naši azijski partnerji sodelovati z Srednjo in Jugovzhodno Evropo. V članku bomo dokazovali tako močno pozicijo Slovenije skozi Platformo 16+1 in Pobudo pas in cesta na podlagi zgodovinskega, političnega, gospodarskega, lokalnega in osebnega sodelovanja med Slovenijo in Kitajsko.","PeriodicalId":101703,"journal":{"name":"Anali PAZU HD","volume":"24 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-03-14","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"122293365","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
求助内容：
应助结果提醒方式：
京公网安备 11010802042870号
