{"title":"Dva glasova iz Bratislave","authors":"Miha Kragelj, špela Sevšek šramel","doi":"10.4312/jis.67.4.139-151","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/jis.67.4.139-151","url":null,"abstract":"","PeriodicalId":52517,"journal":{"name":"Jezik in Slovstvo","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-12-29","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"47987367","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
{"title":"Makedonske »muke« pri učenju slovenščine kot drugega in tujega jezika","authors":"Gjoko Nikolovski","doi":"10.4312/jis.67.4.41-56","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/jis.67.4.41-56","url":null,"abstract":"Makedonci, ki se učijo slovenščino kot drugi in tuji jezik, zaradi svoje materinščine, ki sodi med analitične jezike, ne razumejo sistema slovenskih sklonov in sklanjatev. Prav zato je treba pri poučevanju uporabiti učni pristop, ki jim bo približal slovenske sklone in sklanjatve ter vse posebnosti, ki se pri tem pojavljajo. V prispevku je na podlagi teoretičnih izhodišč in učne prakse izpostavljen eden od možnih pristopov k poučevanju sklonov v slovenščini kot drugem in tujem jeziku.","PeriodicalId":52517,"journal":{"name":"Jezik in Slovstvo","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-12-29","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"48079958","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
{"title":"Sodobni slovanski mladinski romani v slovenskih prevodih","authors":"Dragica Haramija","doi":"10.4312/jis.67.3.99-111","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/jis.67.3.99-111","url":null,"abstract":"Obravnavani so mladinski romani, izdani v zadnjem desetletju, ki so iz slovanskih jezikov prevedeni v slovenščino: pet iz hrvaščine, po dva iz poljščine in češčine, po en iz srbščine, ruščine, slovaščine in ukrajinščine; iz drugih slovanskih jezikov prevodov mladinskih romanov ni. Prevedeni romani so predstavljeni v kontekstu podobnih slovenskih mladinskih romanov, pri čemer jih največ sodi v socialno-psihološki žanr, kar smemo povezati z obdobjem odraščanja bralcev (in literarnih likov), ki so v specifičnem življenjskem obdobju. Romani, ki so v izvirniku nastali v 1. desetletju 21. stoletja ali prej, slikajo spremenjene družbene razmere, novejša besedila se osredinjajo na prelomne dogodke (smrt, bolezen), ki se navezujejo na glavne literarne like. Vsem mladostnikom pa je skupno iskanje lastne identitete, ciljev, smisla in njihovega mesta v družbi (sprejetost med vrstniki, prve ljubezni, spolne izkušnje) in preizkušanje mej, ki jih odrasli postavljajo mladostnikom.","PeriodicalId":52517,"journal":{"name":"Jezik in Slovstvo","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-12-13","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"41980620","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
{"title":"Udomačeni Slovenci v detektivskih romanih Avgusta Demšarja","authors":"Primož Mlačnik","doi":"10.4312/jis.67.3.5-15","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/jis.67.3.5-15","url":null,"abstract":"Članek preučuje politiko reprezentacij v detektivskih romanih Avgusta Demšarja prek dekonstruktivne analize detektivske pripovedi in detektivske triade. Skozi perspektivo domačega noira so predstavljeni romani Olje na balkonu (2007), Tanek led (2009), Evropa (2010), Miloš (2013), Otok (2018) in Cerkev (2020). Demšarjevi romani se s kritiko kulturne konservativnosti in reakcionarnosti pogajajo s konservativnim toposom, ki je inherenten strukturi detektivskega romana. Na manifestni ravni pripovedi prek politično korektnih detektivov in lezbične detektivke nasprotujejo bigotizmu, vendar prek detektivske triade potrjujejo veljavnost represivne spolne morale. Detektivsko delo, morilski motivi in razmerja med spolnimi in družbenimi identitetami žrtev se skladajo s pregrehami in z normami patriarhalnega krščanskega imaginarija. Spodletelo srečanje med javnimi in zasebnimi zločini ponuja izviren vpogled v strahove sodobne slovenske družbe.","PeriodicalId":52517,"journal":{"name":"Jezik in Slovstvo","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-12-13","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"44405203","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
{"title":"Spolni stereotipi v treh slovanskih romanih: Filio ni doma, Kot da me ni in Temna ljubezen","authors":"Alojzija Zupan Sosič","doi":"10.4312/jis.67.3.45-57","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/jis.67.3.45-57","url":null,"abstract":"Raziskava spolnih stereotipov v treh slovanskih romanih je dvodelna: prvi del predstavi spolne stereotipe, drugi pa se ukvarja z njihovo analizo in interpretacijo v naslednjih romanih: Filio ni doma Berte Bojetu, Kot da me ni Slavenke Drakulić in Temna ljubezen Alexandre Berkove. Študija je nakazala, da so ključne kategorije za sodobni pristop k spolnim stereotipom androginost, fantazma, performans in kritika mizoginije, za spolne stereotipe v (obravnavanih) romanih pa je usoden globalni spolni stereotip – moški je glava in ženska je srce. Njegova nevarnost je v Filio ni doma prepoznana kot antiutopično sredstvo razosebljanja ljudi, v Kot da me ni kot potrditev agresivnega moškosrediščnega principa, medtem ko je v Temni ljubezni stereotipna spolna socializacija obsojena kot perverzna ideologija (moškega) nasilja s pomočjo naslednjih stereotipov: ženska-negovalka, ženska-služabnica moškemu in otroku, ženska-občudovalka moškega, moški-gospodar.","PeriodicalId":52517,"journal":{"name":"Jezik in Slovstvo","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-12-13","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"46786678","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
{"title":"Slovenski roman v Bolgariji","authors":"Ljudmil Dimitrov, Namita Subiotto","doi":"10.4312/jis.67.3.113-122","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/jis.67.3.113-122","url":null,"abstract":"Namen prispevka je prikazati neenakomerno in nekoliko naključno plasiranje nekaterih sodobnih slovenskih romanov v bolgarščini. Zanima nas, v kolikšni meri infrastruktura kulturnega procesa (prevajalci, založbe, knjižna distribucija, festivali, branja, gostovanja, oglaševanje) odraža avtentično, dostojanstveno in reprezentativno podobo slovenske literature, v kolikšni meri pa gre za rezultat naključja in manipulacije. Ali obstaja mehanizem za plasiranje del slovenskih avtorjev na bolgarskem knjižnem trgu ali pa gre za spontano izbiro? Kaj se upošteva pri izboru slovenskih naslovov in kdo jih izbira? Komu je knjiga, prevedena iz slovenščine, »namenjena«? Razmišljanja odpirajo tudi širša vprašanja o strategijah literarnega posredništva v Evropski uniji.","PeriodicalId":52517,"journal":{"name":"Jezik in Slovstvo","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-12-13","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"42112405","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
{"title":"Upodobitev travmatičnih dogodkov druge svetovne vojne v sodobnem češkem romanu","authors":"Jana Šnytová","doi":"10.4312/jis.67.3.59-69","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/jis.67.3.59-69","url":null,"abstract":"V sodobni češki književnosti po letu 2000 zaznamo izrazito težnjo po ustvarjanju del, ki tematsko izhajajo iz obdobja druge svetovne vojne in na neideološki način upodabljajo travme, nastale zaradi problematičnega češko-nemškega sožitja. To se še posebej kaže v proznih delih avtoric srednje in mlajše generacije, kot so Alena Mornštajnová (1963), Hana Andronikova (1967–2011), Radka Denemarková (1968), Magdalena Platzová (1972), Jakuba Katalpa (1979) in Kateřina Tučková (1980). V prispevku romane omenjenih avtoric obravnavamo s poudarkom na načinu upodobitve zgodovinskih travm iz obdobja druge svetovne vojne v primerjavi z nekaterimi sodobnimi slovenskimi romani s tematiko druge svetovne vojne.","PeriodicalId":52517,"journal":{"name":"Jezik in Slovstvo","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-12-13","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"46574748","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
{"title":"Ženski (ob)računi","authors":"Agnieszka Nęcka-Czapska, Lidija Rezoničnik","doi":"10.4312/jis.67.3.85-97","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/jis.67.3.85-97","url":null,"abstract":"Avtorica prispevka obravnava prozo poljskih avtoric, izdano po letu 2000. S pomočjo analize izbranih del članek prikazuje identitetne spremembe žensk in omogoča spremljanje povezav z emancipacijskim diskurzom, posledic tržne usmeritve, popfeminističnih »odklonov«, igre s konvencijami in funkcioniranja seksualnosti. Junakinje ženskih pripovedi (in tudi pisateljice) namreč preizkušajo različne meje: možnosti jezikovne artikulacije, čustvene ekspresije, kontroverznosti pripovedi in ženske (psiho-fizične) vzdržljivosti, pri čemer med drugim problematizirajo: izzive materinstva, zapletene odnose med materami in hčerkami, splav, identiteto sodobnih žensk ter kritiko sedanje družbene ureditve.","PeriodicalId":52517,"journal":{"name":"Jezik in Slovstvo","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-12-13","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"47046052","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
{"title":"Ljubezenski romani sodobnih slovenskih pisateljic","authors":"Tina Kraner","doi":"10.4312/jis.67.3.29-43","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/jis.67.3.29-43","url":null,"abstract":"V prispevku obravnavam značilnosti izbranih desetih ljubezenskih romanov slovenskih pisateljic, objavljenih na prelomu iz 20. v 21. stoletje (ok. 1995–2015). Na začetku predstavim najpomembnejša teoretična izhodišča o ljubezenskem in sodobnem slovenskem ljubezenskem romanu, na osnovi katerih temelji analiza del. V zadnjih desetletjih so številne slovenske pisateljice objavile ljubezenske romane, ki bralcem ponujajo aktualne zgodbe z realistično izrisanimi liki in v sodobno slovensko prozo vnašajo določene novosti in posebnosti. Analiziram literarno-estetsko kvalitetne, zgodbeno in žanrsko zanimive romane naslednjih avtoric: Gabriele Babnik, Cvetke Bevc, Mateje Gomboc, Aleksandre Kocmut, Dese Muck, Lucije Stepančič, Nataše Sukič, Irene Svetek, Brine Svit in Andreje Zelinka.","PeriodicalId":52517,"journal":{"name":"Jezik in Slovstvo","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-12-13","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"47144420","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
{"title":"Sodobni slovenski in slovanski roman","authors":"Namita Subiotto","doi":"10.4312/jis.67.3.3-4","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/jis.67.3.3-4","url":null,"abstract":"Tokratna tematska številka Jezika in slovstva se posveča razmisleku domačih ter tujih strokovnjakov o sodobni romaneskni produkciji v slovenski in drugih slovanskih književnostih.","PeriodicalId":52517,"journal":{"name":"Jezik in Slovstvo","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-12-13","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"41921344","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}