{"title":"Računalniško tekmovanje Pišek - Oblika vzpodbujanja učenja programiranja za vse","authors":"Matija Lokar, Maja Mujkić","doi":"10.31449/upinf.vol29.num1.121","DOIUrl":"https://doi.org/10.31449/upinf.vol29.num1.121","url":null,"abstract":"Sodelovanje učencev in dijakov na različnih oblikah tekmovanj v znanju je lahko zanje koristna učna izkušnja, ki pripomore k lažjemu in uspešnejšemu učenju. Tudi na področju računalništva lahko v Sloveniji zasledimo kar nekaj računalniških tekmovanj. Žal pa na prehodu iz osnovne v srednjo šolo zasledimo precejšen upad v številu udeležencev, še posebej, če upoštevamo vodilni računalniški tekmovanji: v osnovni šoli tekmovanje Bober in v srednji šoli ACM tekmovanje v znanju računalništva RTK. Del tega upada lahko pripišemo temu, da gre pri prvem za tekmovanje v računalniškem mišljenju in pri drugem za tekmovanje v algoritmih in programiranju. Ob upoštevanju upada in zaradi večkrat izkazane potrebe, da naredimo programiranje bolj privlačno prav za vse, smo v okviru tekmovanj ACM Slovenije pripravili novo tekmovanje imenovano Pišek, tekmovanje v programiranju z delčki. Gre za tekmovanje, ki je prilagojeno začetnikom. Skupaj z uporabo programskega jezika, ki omogoča sestavljanje programov brez sintaktičnih napak in uporabe takih nalog, ki se navezujejo na računalniško mišljenje, kot ga razvija tekmovanje Bober, smo pripravili tekmovanje, v katerem se lahko preizkusijo tako začetniki kot tudi tisti, ki so programiranja bolj vešči. Glavni cilj samega tekmovanja pa je predvsem v popularizaciji programiranja za vse, saj bodo tako naši učenci in dijaki snovalci digitalne prihodnosti in ne le njeni uporabniki.","PeriodicalId":393713,"journal":{"name":"Uporabna informatika","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-03-11","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"127788834","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
{"title":"Aktualne dejavnosti, primerne za uporabo veriženja podatkovnih blokov","authors":"Bor Krizmanič, Aleš Groznik","doi":"10.31449/upinf.vol28.num4.86","DOIUrl":"https://doi.org/10.31449/upinf.vol28.num4.86","url":null,"abstract":"\u0000Tehnologija veriženja podatkovnih blokov (angl. Blockchain) se v zadnjih letih omenja v povezavi z uporabo v najrazličnejših panogah in za zelo raznolike načine uporabe. Težko je presoditi, katera področja so resnično najbolj primerna za uporabo te tehnologije. V članku smo obdelali osnovne lastnosti, prednosti in slabosti tehnologije veriženja podatkovnih blokov in predstavili štiri, po naši oceni najprimernejša področja dejavnosti za uporabo te tehnologije. Potencial za uporabo te tehnologije smo po posameznih področjih ocenjevali na podlagi pregleda pravnega, tehnološkega in sociološkega vidika morebitne implementacije ter idej in primerov uporabe. Po našem mnenju so za uporabo najperspektivnejša področja: finančne in zavarovalniške dejavnosti, dejavnost prometa in skladiščenja, trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil ter kot zadnje, informacijske in komunikacijske dejavnosti. \u0000","PeriodicalId":393713,"journal":{"name":"Uporabna informatika","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2020-12-07","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"121341151","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
{"title":"Poglobljen pogled v beločnično biometrijo: Nova podatkovna množica in študija pristopov in kovariatov v razpoznavi","authors":"Matej Vitek, Peter Rot, Vitomir Štruc, Peter Peer","doi":"10.31449/upinf.vol28.num4.105","DOIUrl":"https://doi.org/10.31449/upinf.vol28.num4.105","url":null,"abstract":"Prepoznava ljudi je temeljni problem, s katerim se ukvarja področje biometrije. V našem delu se ukvarjamo s prepoznavo beločničnih žilnih struktur, ki imajo številne prednosti pred ostalimi značilkami: beločnične žile so edinstvene, tudi med identičnimi dvojčki – celo bolj kot prstni odtisi; za zajem ne potrebujemo posebnih naprav, le običajen fotoaparat ali mobilno kamero; zajem je neinvaziven in omogoča zajem na daljavo; žilne strukture se bistveno ne spreminjajo tekom življenja; žilne strukture je težko ponarediti. Ker se biometrija, podobno kot mnoga ostala področja računalniškega vida, vedno bolj poslužuje globokega učenja, so izredno pomembne kvalitetne dobro anotirane podatkovne množice. Naša podatkovna množica SBVPI je javno dostopna in vsebuje očesne slike visoke kvalitete skupaj z ročnimi anotacijami različnih regij v očesu (šarenica, zenica, ...). Poleg predstavitve SBVPI pa se naše delo tudi poglobi v bolj splošna vprašanja beločnične biometrije. V eksperimentalnem delu primerjamo 5 različnih pristopov za prepoznavo, ki jih evalviramo na SBVPI. Poleg tega analiziramo vpliv ločljivosti slik in smeri pogleda na uspešnost teh pristopov. Globoki model se je izkazal za najboljšega v splošnih poskusih, obenem pa tudi za najbolj robustnega, saj se je najbolje odrezal pri manjših ločljivostih in manj smereh pogleda. S tako poglobljeno analizo smo naslovili številna odprta vprašanja v beločnični biometriji, predvsem ker prikažejo smiselnost uporabe globokega učenja (ki jo omogoča naša podatkovna množica SBVPI) in pa pomembnost uporabe različnih smeri pogleda v sami prepoznavi.","PeriodicalId":393713,"journal":{"name":"Uporabna informatika","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2020-12-07","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"116520983","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
{"title":"Znanjski delavci in notacija CMMN","authors":"Mateja Kocbek Bule","doi":"10.31449/upinf.vol28.num4.106","DOIUrl":"https://doi.org/10.31449/upinf.vol28.num4.106","url":null,"abstract":"Primeri (angl. Cases) se uporabljajo na mnogih področjih človeškega delovanja. Najbolj nazorni so primeri iz medicine, kjer je vsak pacient obravnavan kot ločen, celovit primer. Kljub temu so splošni postopki obravnave pacientov v ozadju enaki. Strokovno osebje je tisto, ki se, na podlagi svojega znanja in izkušenj za vsak primer (vsakega pacienta) odloči, kako bo izvedla zdravljenje, ali povedano drugače, kakšna bo nova instanca tega procesa. V tem članku bomo predstavili notacijo CMMN (Case Management Model and Notation), s katero lahko modeliramo procese, ki zahtevajo več fleksibilnosti pri izvedbi. Predstavljeno bo delovanje, in tudi nekateri izzivi, ki se pojavljajo pri uporabi.","PeriodicalId":393713,"journal":{"name":"Uporabna informatika","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2020-12-07","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"127130605","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
{"title":"Digitalizacija in prilagoditev psihološkega testa za uporabo s sistemom za spremljanje očesnih gibov","authors":"Vida Groznik","doi":"10.31449/upinf.vol28.num4.116","DOIUrl":"https://doi.org/10.31449/upinf.vol28.num4.116","url":null,"abstract":"Demenca je najpogostejša nevrološka motnja, za katero po svetu boleha okoli 50 milijonov ljudi, ta številka pa se zaradi staranjaprebivalstva vztrajno vecˇa. Raziskave kažejo, da se znaki demence v obliki kognitivnega upada nakazujejo že nekaj let pred jasnoizraženo klinicˇno sliko. V primeru, da te znake odkrijemo v fazi blagega kognitivnega upada (MCI), lahko z razlicˇnimi pristopiupocˇasnimo ali celo zaustavimo napredovanje bolezni v demenco. Za postavitev diagnoze je trenutno potreben pregled prinevrologu in psihologu, ki \u0000postavita diagnozo. Žal pa le redki bolniki pridejo do specialistov, ko so še v fazi MCI. Eden izmed testov, ki se ga psihologi pogostoposlužujejo, je test s Corsijevimi kockami. S pomocˇjo le-tega psiholog lahko oceni stopnjo okvare vidno-prostorskega delovnega spomina, ki med drugim lahko nakazuje na MCI. Test se ponavadi izvaja s fizicˇnimi kockami, razporejenimi na podlago. Psiholog vnakljucˇnem zaporedju tapka po kockah, naloga preizkušanca pa je, da za psihologom ponovi tapkanje v istem vrstnem redu. Eden izmed nacˇinov za pravocˇasno detekcijo MCI je digitalizacija in avtomatizacija nevropsihološkega testiranja z uporabo sodobnihtehnologij. V zadnjih letih so se mocˇno izboljšali sistemi za sledenje ocˇesnim gibom, zaradi njihove cenovne dostopnosti pa so postalizanimivo orodje za potrebe raziskovanja nevroloških bolezni, pogosto tudi za raziskovanje razlicˇnih stopenj kognitivnega upada. Vcˇlanku predlagamo prilagoditev in digitalizacijo testa Corsi za uporabo skupaj s sistemom za sledenje ocˇesnim gibom. Skupaj s šenekaterimi drugimi testi (npr. gladko sledenje tocˇki) bi tako predstavljal baterijo nalog za avtomatsko detekcijo znakov MCI z uporabosistema za sledenje ocˇesnim gibom. Tovrsten sistem bi lahko kot neke vrste presejalni test uporabljalo zdravstveno varstvo naprimarni ravni, ki bi ob odkritju prisotnosti MCI bolnika pravocˇasno napotil na pregled pri specialistu.","PeriodicalId":393713,"journal":{"name":"Uporabna informatika","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2020-12-07","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"115246010","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
{"title":"Application of tropical semiring for matrix factorization","authors":"Amra Omanović, Polona Oblak, Tomaž Curk","doi":"10.31449/upinf.vol28.num4.99","DOIUrl":"https://doi.org/10.31449/upinf.vol28.num4.99","url":null,"abstract":"Matrix factorization methods employ standard linear algebra, i.e. linear models, for recommender systems. With the introduction of the tropical semiring, we can achieve non-linearity. We review algorithms that use the tropical semiring for matrix factorization and provide their strengths and limitations. We show that the tropical matrix factorization yields better results than non-negative matrix factorization for the synthetic data created by the underlying process of the tropical semiring.","PeriodicalId":393713,"journal":{"name":"Uporabna informatika","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2020-12-07","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"124349731","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
{"title":"Z umetno inteligenco podprt proces razvoja programske opreme","authors":"Mitja Gradišnik, Tina Beranič, Sašo Karakatič","doi":"10.31449/upinf.vol28.num4.95","DOIUrl":"https://doi.org/10.31449/upinf.vol28.num4.95","url":null,"abstract":"\u0000Številni izzivi, na katere naletimo pri razvoju programskih rešitev, nas silijo, da neprestano iščemo nove pristope in prakse, s katerimi bi IT projekte realizirali boljše, hitreje in predvsem z nižjimi stroški. Želja po hitri in cenovno ugodni realizaciji IT projektov, višji stopnji njihove kakovosti ter nenazadnje v zadnjem času že kroničnem pomanjkanju usposobljenih IT strokovnjakov, so samo nekateri izmed izzivov, s katerimi se srečujemo v programskem inženirstvu. Pri naslavljanju omenjenih izzivov si v zadnjem času veliko obetamo od vpeljave umetne inteligence v proces razvoja programske opreme. Možnosti se kažejo predvsem v vpeljavi z naprednimi metodami umetne inteligence podprtih orodij, ki razvojno skupino razvijalcev aktivno podpirajo pri razvoju. Z umetno inteligenco podprta orodja odpirajo vrata odmiku od avtomatizacije ponavljajočih se trivialnih opravil in obljubljajo možnost avtomatizacije intelektualno zahtevnejših in kompleksnih opravil, kar bi občutno razbremenilo razvijalce informacijskih rešitev. \u0000","PeriodicalId":393713,"journal":{"name":"Uporabna informatika","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2020-12-07","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"132350844","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Ajda Pretnar, Dan Podjed, Marko Bajec, Slavko Žitnik
{"title":"Sentimeter: Interdisciplinarni pristop k izdelavi medijskega portala","authors":"Ajda Pretnar, Dan Podjed, Marko Bajec, Slavko Žitnik","doi":"10.31449/upinf.vol28.num3.98","DOIUrl":"https://doi.org/10.31449/upinf.vol28.num3.98","url":null,"abstract":"Spletni portal Sentimenter je namenjen prikazovanju sentimenta v medijskih objavah za različne družbene skupine. Te smo identificirali z interdisciplinarnim pristopom, pri čemer smo izhodiščne skupine določili z vprašalnikom ter metodo hierarhičnega razvrščanja v skupine, dokončno pa smo jih potrdili in izoblikovali z intervjuji in fokusnimi skupinami. Na podlagi družbenih skupin smo oblikovali zaslonske maske medijskega portala, ki so bile oblikovane iterativno v sodelovanju s končnimi uporabniki. V fokusni skupini smo s predstavniki petih družbenih skupin, ki smo jih definirali, portal pregledali in preoblikovali po meri ljudi. Celotna raziskava je trajala pol leta. Z interdisciplinarnimi pristopi, ki združujejo antropologijo in podatkovno rudarjenje, smo tako v kratkem času oblikovali izdelek, ki je uporabnikom prijazen, razumljiv in zanimiv.","PeriodicalId":393713,"journal":{"name":"Uporabna informatika","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2020-10-16","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"124166265","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
{"title":"Interaktivna vizualizacija gosto poseljenih volumnov","authors":"Žiga Lesar, Matija Marolt","doi":"10.31449/upinf.vol28.num3.104","DOIUrl":"https://doi.org/10.31449/upinf.vol28.num3.104","url":null,"abstract":"V clanku obravnavamo neposredno upodabljanje volumnov, ki vsebujejo številne podobne primerke struktur, kot so slike polikristalnih materialov, z vlakni ojacenih polimerov in znotrajceličnih struktur. V teh primerih je gostota primerkov tako velika, da obstojece metode za upodabljanje ne omogočajo dobrega vpogleda v notranjost volumnov zaradi kolicine zastiranja med primerki. Predstavljamo novo metodo za upravljanje vidnosti pri vizualizaciji tovrstnih podatkov, ki nam omogoca skrivanje posameznih primerkov, poudarjanje primerkov z dolocenimi lastnostmi, red ˇ cenje primerkov in zlivanje segmentacije s surovimi podatki. Metodo smo preizkusili na sliki z vlakni ojacenega polimera, kjer omogoča boljši pregled notranjosti volumna.","PeriodicalId":393713,"journal":{"name":"Uporabna informatika","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2020-10-16","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"125522484","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
{"title":"Sistematični pregled literature agilnih in vitkih pristopov k razvoju varne programske opreme","authors":"Anže Mihelič, Simon L. R. Vrhovec, Tomaž Hovelja","doi":"10.31449/upinf.vol28.num3.102","DOIUrl":"https://doi.org/10.31449/upinf.vol28.num3.102","url":null,"abstract":"Izvedli smo sistematicen pregled literature v štirih bibliografskih zbirkah, pri čemer smo se osredotočali na pomanjkljivosti trenutnih preglednih del. Identificirali smo 23 predlaganih pristopov, ki so bili vecinoma teoreticni. Le 21,7 odstotkov pristopov je bilo empiri ˇ cno preverjenih v industrijskih okoljih. Vsi identificirani pristopi temeljijo na predpostavki, da varnost v razvojnem procesu ni zadostno upoštevana, ker varnostni elementi niso sestavni in stalni del agilnih metod. Najpogosteje dodani varnostni elementi so procesi (48 odstotkov), sledita kombinacija procesov in artefaktov (26 odstotkov) in kombinacija procesov, artefaktov in vlog (13 odstotkov).","PeriodicalId":393713,"journal":{"name":"Uporabna informatika","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2020-10-16","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"121686181","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
求助内容：
应助结果提醒方式：
京公网安备 11010802042870号
