ClothoPub Date : 2021-12-24DOI: 10.4312/clotho.3.2.223-227
Willum Westenholz
{"title":"Philip Polcar’s Hieronymus’ Witwenbüchlein für Salvina","authors":"Willum Westenholz","doi":"10.4312/clotho.3.2.223-227","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/clotho.3.2.223-227","url":null,"abstract":"In the monograph under review, a revised version of a dissertation submitted at the University of Konstanz in 2019, Polcar sets out to provide a full-scale commentary on a single letter of Jerome’s correspondence such as will be familiar to those who have read the work of Scourfield, Adkin, and Cain. The letter under investigation, epistula 79, is addressed to the newly widowed Salvina, containing both consolation for the loss of her husband, Nebridius, and exhortation to chaste widowhood. After a brief introduction to Jerome and the letter’s place in the ancient epistolographic tradition (pp. 11–19) and a survey of the edition and the manuscripts consulted (21–24), there follows a Latin text with a facing translation (pp. 24–45).","PeriodicalId":33790,"journal":{"name":"Clotho","volume":"1 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-12-24","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"70552263","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
ClothoPub Date : 2021-12-24DOI: 10.4312/clotho.3.2.167-189
Marie Frey Rébeillé-Borgella
{"title":"La diffusion de la révision hiéronymienne des traductions bibliques dans les livres liturgiques latins (Ve–XIIe siècle) : l’exemple des Douze Prophètes","authors":"Marie Frey Rébeillé-Borgella","doi":"10.4312/clotho.3.2.167-189","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/clotho.3.2.167-189","url":null,"abstract":"La diffusion des révisions hiéronymiennes des Bibles latines s’est faite notamment à travers les textes liturgiques latins. La présente communication s’intéresse à l’utilisation de l’oeuvre du moine de Bethléem dans les prières des livres liturgiques (missels, sacramentaires et bénédictions pontificales). Elle est centrée sur les citations des livres dits “des petits prophètes”. Si l’oeuvre de Jérôme s’impose progressivement dans la vie liturgique occidentale à partir de la deuxième moitié du VIIe et du VIIIe siècle, plusieurs missels et sacramentaires comportent aussi bien des citations de la révision de Jérôme que de versions des Vieilles latines. C’est notamment le cas de sacramentaires irlandais de la fin du VIIe siècle et du missel gallican dit Missale Gothicum, datant des années 700. À cette époque, l’oeuvre de Jérôme n’est donc pas encore utilisée par la liturgie comme un ensemble unifié. La citation et l’allusion aux anciennes traductions latines persiste même dans la péninsule ibérique et la liturgie mozarabe jusqu’au XIIe siècle. Une étude détaillée des allusions au livre II de Jonas montre que des morceaux de versets issus des Vieilles latines se sont maintenus pendant tout le Moyen-Âge dans des livres ayant recours à la Vulgate, peut-être parce qu’ils étaient passés dans la culture biblique collective. Cet article souligne donc la nécessité d’une analyse détaillée, livre liturgique par livre liturgique, pour étudier les citations de la Bible dans la liturgie latine, car une même pièce liturgique peut emprunter à plusieurs traductions différentes.","PeriodicalId":33790,"journal":{"name":"Clotho","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-12-24","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"43760258","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
ClothoPub Date : 2021-09-07DOI: 10.4312/clotho.3.1.5-38
Matej Hriberšek
{"title":"Študij in učiteljsko delo Josipa Pipenbacherja","authors":"Matej Hriberšek","doi":"10.4312/clotho.3.1.5-38","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/clotho.3.1.5-38","url":null,"abstract":"Leta 1869 rojeni Josip Pipenbacher je po končani gimnaziji v Mariboru in nato v Ljubljani, kjer je maturiral, na Dunaju študiral klasično filologijo in tam l. 1895 tudi doktoriral kot drugi slovenski doktor klasične filologije (za Franom Detelo). Po opravljenem učiteljskem izpitu je poučeval na II. državni gimnaziji v Ljubljani, na gimnaziji v Novem mestu in nato znova na II. državni gimnaziji v Ljubljani, ki jo je v obdobju od l. 1921 do upokojitve l. 1928 vodil kot direktor. Od ustanovitve Oddelka za klasično filologijo na ljubljanski univerzi l. 1920 do l. 1939 je imel na oddelku kot honorarni učitelj latinske proseminarje in tečaje latinščine.","PeriodicalId":33790,"journal":{"name":"Clotho","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-09-07","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"46607692","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
ClothoPub Date : 2021-09-07DOI: 10.4312/clotho.3.1.235-242
Boris Šinigoj
{"title":"Homerske himne v slovenščini","authors":"Boris Šinigoj","doi":"10.4312/clotho.3.1.235-242","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/clotho.3.1.235-242","url":null,"abstract":"Integralni komentirani prevod Homerskih himn, ki jih zdaj prvikrat lahko beremo v slovenskem jeziku, je sredi prevladujočega trivialnega slovstva in pojemajočega duha v slovenski kulturi nedvomno izjemen dosežek tako na področju navdihnjenega oživljanja antičnega izročila kot tudi subtilnega ohranjanja in negovanja zbornega poetičnega jezika. V njem izpričuje osupljiv prevajalski talent in redko dovzetnost za religiozno intonacijo grških himničnih poezij, ki se sicer slogovno vpisujejo v Homerjevo epsko izročilo, najmlajša generacija klasičnih filologinj in filologov, ki so smelo zastavili skupni prevajalski projekt pod mentorstvom profesorja in urednika izdaje Braneta Senegačnika, tudi avtorja poglobljenih spremnih besedil ≫Homerske himne: mostovi med ljudmi in bogovi≪ in ≫Misteriji, ki so za zmeraj ostali misteriji≪.","PeriodicalId":33790,"journal":{"name":"Clotho","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-09-07","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"48486593","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
ClothoPub Date : 2021-09-07DOI: 10.4312/clotho.3.1.101-121
Domen Iljaš, Miran Špelič Ofm
{"title":"O vere ius summum, summa malitia: Poskus žanrske opredelitve in namembnosti Hieronimove Ep. 1","authors":"Domen Iljaš, Miran Špelič Ofm","doi":"10.4312/clotho.3.1.101-121","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/clotho.3.1.101-121","url":null,"abstract":"Razprava se ukvarja z analizo prvega pisma iz Hieronimove korespondence. Avtor je imel do njega očitno ambivalenten odnos, kar kliče k iskanju večplastne sporočilnosti spisa. Po poskusu datacije, retorični in slogovni analizi ter predstavitvi osnovne zgodbe, ki je vključena vanj, se pokaže, da je pismo kljub navidezni hagiografski šablonskosti vsebinsko bogato. Analiza se zato nadaljuje na dveh področjih. Kraj dogajanja, poznoantično mesto, ne more preživeti brez nove vodilne osebnosti, škofa. Je s pismom Hieronim želel tlakovati pot na vercelski škofovski sedež prijatelju Evagriju iz Antiohije? Ob analizi nejasnih spolnih identitet obeh glavnih oseb iz zgodbe, nemoškega mladeniča in moško neuklonljive ženske, se pokaže, da je Hieronim v novem času iskal nov krščanski ideal, meništvo, ki ga je preko te zgodbe umestil v kontinuiteto z mučeništvom.","PeriodicalId":33790,"journal":{"name":"Clotho","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-09-07","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"47142465","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
ClothoPub Date : 2021-09-07DOI: 10.4312/clotho.3.1.77-99
Iva Jevtić
{"title":"Izrekanje resnice v Ogledalu preprostih izničenih duš Margarete Porete","authors":"Iva Jevtić","doi":"10.4312/clotho.3.1.77-99","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/clotho.3.1.77-99","url":null,"abstract":"Prispevek obravnava Margareto Porete in Ogledalo preprostih duš skozi prizmo Foucaultovih predavanj o ≫veridikciji≪ oziroma štirih prevladujočih načinih izrekanja resnice: prerokbi, modrosti, poučevanju in pareziji. Tudi v svojih hibridnih oblikah so bili ti načini še vedno vezani na posebne institucije izrekanja resnice, s specifičnimi udeleženci, področji nagovarjanja in načini izrekanja. Besedilo v tem okviru analizira Margaretin proces in osrednje ideje njenega dela ter prepozna mistično misel Margarete Porete kot poskus oblikovanja novega prostora v obstoječih režimih izrekanja resnice; pri tem je njeno orodje medij knjige oziroma strateško preoblikovanje odnosa med telesom in pisanjem.","PeriodicalId":33790,"journal":{"name":"Clotho","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-09-07","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"47900737","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
ClothoPub Date : 2021-09-07DOI: 10.4312/clotho.3.1.41-75
Jernej Šček, Igor Škamperle
{"title":"Salutati, Ficino in Machiavelli: Od jajca do jabolka civilnega humanizma","authors":"Jernej Šček, Igor Škamperle","doi":"10.4312/clotho.3.1.41-75","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/clotho.3.1.41-75","url":null,"abstract":"Vprašanje (dis)kontinuitete med etiko in politiko je civilni živec renesančnega humanizma v historični ontogenezi, ki se začne s Salutatijem, razvija s Ficinom in sklepa z Machiavellijem. Tragično sirensko petje človeškega bivanja vseskozi zapeljuje, a nikdar ne preglasi vzgornih upov k praksi usmerjene človeškosti, ki spekulacijo uresničuje skozi dejavnost, kontemplacijo udejanja skozi politiko, sveto izpričuje skozi posvetnost. Humanistična duhovna in filozofska prenova ciceronskega nauka o dobrem delovanju na pragu modernosti nemirno, pa vendar srečno pripelje antropološko vexata quaestio skozi Scilo in Karibdo družbene etike, nihajoče med jajcem in jabolkom (ab ovo usque ad mala) Salutatijevega voluntarističnega optimizma, Ficinovega novoplatonizma in Machiavellijevega antropološkega pesimizma, med zemljo, nebom in breznom. Civilni humanizem še danes budi in bodri vse, ki se v somraku človeškosti še trudijo služiti kvalificiranemu življenju.","PeriodicalId":33790,"journal":{"name":"Clotho","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-09-07","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"48075970","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
ClothoPub Date : 2021-09-07DOI: 10.4312/clotho.3.1.123-139
Milan Lovenjak
{"title":"Laktancij in spis O smrtih preganjalcev","authors":"Milan Lovenjak","doi":"10.4312/clotho.3.1.123-139","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/clotho.3.1.123-139","url":null,"abstract":"Spis z naslovom Knjiga Lucija Cecilija izpovedovalcu Donatu o smrtih preganjalcev (De mortibus persecutorum) je ohranjen v enem samem rokopisu iz 11. stoletja, odkritem leta 1778 v samostanski knjižnici v Moisacu. Ob prvi objavi (1779) ga je Etienne Baluze pripisal krščanskemu piscu in učitelju retorike Laktanciju (ok. 250–ok. 325), najbolj znanemu po prvi celoviti obravnavi krščanske vere, spisu Božji nauk (Divinae institutiones), a kmalu so se pojavili dvomi o njegovem avtorstvu. Tako po formi kot po obravnavani temi, strahotnih koncih cesarjev preganjalcev, ki jih je Bog strogo kaznoval za njihove zločine, spis v antični književnosti nima prave primere. Zato je bil deležen različnih opredelitev kot krščanski pamflet, Konstantinov panegirik, konstantinska propaganda ipd. Forma je izrazito retorična, vsebuje tudi elemente krščanskega in poganskega zgodovinopisja in hagiografije, zgleduje se po judovski in antični tradiciji, v njem so opazne sorodnosti z Drugo knjigo Makabejcev in Konstantinovim govorom Oratio ad sanctorum coetum. Po vrsti razprav in člankov za in proti Laktancijevemu avtorstvu, ko se je zdelo že, da dvomov ni več, je leta 2013 izšla knjiga Jeana Rougeja in Daniela de Deckerja z obnovljeno tezo, da je spis služil konstantinski propagandi in je nastal na pobudo cesarja, podkrepljeno s temeljito študijo drugih Laktancijevih del, in argumenti, oprtimi tudi na izsledke računalniško pripravljenih analiz. Zdi se, da vprašanje ostaja odprto.","PeriodicalId":33790,"journal":{"name":"Clotho","volume":"1 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-09-07","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"41889502","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
ClothoPub Date : 2021-09-07DOI: 10.4312/clotho.3.1.181-192
Homer, K. Gantar
{"title":"Homerjeva Odiseja, drugi spev (β)","authors":"Homer, K. Gantar","doi":"10.4312/clotho.3.1.181-192","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/clotho.3.1.181-192","url":null,"abstract":"","PeriodicalId":33790,"journal":{"name":"Clotho","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-09-07","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"49295692","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}