{"title":"Pravna država in pravno načelo zaupanja v pravo","authors":"Jure Spruk","doi":"10.51940/2022.1.121-155","DOIUrl":"https://doi.org/10.51940/2022.1.121-155","url":null,"abstract":"Članek obravnava povezavo med pravno državo (in vladavino prava) in pravnim načelom zaupanja v pravo v ustavni demokraciji. Pravna država in vladavina prava sta osrednja kakovost moderne države, znotraj katere se človek končno osvobodi verske predestinacije in naravnega determinizma. Človekova svoboda gre z roko v roki z njegovo odgovornostjo za vodenje države, kar se pretežno zgodi skozi pravo. Zaupanje v pravo je ena od opornih točk družbenega veziva, brez katerega pravo izgubi koordinacijsko funkcijo v državi in družbi. Zaupanje v pravo pomeni zaupanje v (so)človeka, pravno načelo zaupanja v pravo skozi krepitev predvidljivosti in stabilnosti pravnih pravil pa brani ta sociološki minimum.","PeriodicalId":31385,"journal":{"name":"Zbornik Znanstvenih Razprav","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-12-01","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"47743532","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
{"title":"Zgodovinski razvoj pojma javnih služb in storitve splošnega gospodarskega pomena v pravu EU – javne službe med konkurenčnostjo in solidarnostjo","authors":"Anže Dobelšek","doi":"10.51940/2022.329-361","DOIUrl":"https://doi.org/10.51940/2022.329-361","url":null,"abstract":"Nova evropska pravna ureditev močno vpliva na ureditev storitev splošnega gospodarskega pomena. Od sedanje pravne ureditve javne službe se je osredinila predvsem na pravni režim za podeljevanje posebnih ali izključnih pravic za opravljanje teh dejavnosti, pri čemer je pustila ob strani sedanjo ureditev pravnih in organizacijskih oblik izvajalcev teh storitev v nacionalni zakonodaji in določa le pogoje, ki jih morajo ti izvajalci izpolnjevati za neposredno pridobitev posebnih ali izključnih pravic za opravljanje teh dejavnosti. Predvideva tudi enotno ureditev temeljev konkurenčnega postopka za podelitev poseb-\u0000nih ali izključnih pravic za izvajanje storitev splošnega gospodarskega pomena, ki so podlaga za ureditev tega postopka v nacionalni zakonodaji. Nabor novosti je v svojem bistvu nova pravna ureditev, ki je odpravila dolgoletno pomanjkljivo ureditev na tem področju,\u0000zlasti v zvezi s pravili evropskega konkurenčnega prava.","PeriodicalId":31385,"journal":{"name":"Zbornik Znanstvenih Razprav","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-12-01","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"43633346","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
{"title":"Otok sredi Evrope? Vpetost Vrhovnega sodišča RS v evropski medsodniški dialog","authors":"Jaka Kukavica","doi":"10.51940/2022.1.69-96","DOIUrl":"https://doi.org/10.51940/2022.1.69-96","url":null,"abstract":"Prispevek obravnava položaj Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v medsodniškem dialogu v Evropi prek analize medsebojnih sklicev med vrhovnimi sodišči držav članic EU. Razlikuje med aktivno udeležbo Vrhovnega sodišča RS v medsodniškem dialogu – sklicevanjem Vrhovnega sodišča RS na druga evropska vrhovna sodišča – in pasivno udeležbo – sklicevanjem drugih evropskih vrhovnih sodišč na odločitve Vrhovnega sodišča RS. Medsebojne sklice smo identificirali na podlagi iskanja vnaprej določenih iskalnih gesel v podatkovnih bazah odločitev vrhovnih sodišč v vseh 28 državah članicah EU. V populaciji približno 1.330.000 odločitev, ki so jih vrhovna sodišča v EU sprejela v ob-\u0000dobju 2000–2018 v zadevah zasebnega prava, smo identificirali skoraj 3.000 odločitev, v katerih so se evropska vrhovna sodišča medsebojno sklicevala. V primerjalnem kontekstu se Vrhovno sodišče RS v medsodniški dialog aktivno vključuje zmerno pogosto: na druga\u0000evropska vrhovna sodišča se je sklicevalo v 63 primerih s heterogenim vzorcem sklicev, ki ga prispevek podrobno analizira. Pasivno je Vrhovno sodišče RS v medsodniški dialog vključeno redko: le v enem primeru se je tuje vrhovno sodišče sklicevalo na njegovo odločitev. Takšna skoraj popolna izoliranost je značilna tudi za druga vrhovna sodišča\u0000novejših in manjših držav članic, katerih delovni jezik je širšemu občinstvu nerazumljiv. Prispevek ponudi razmislek o tem, kaj bi bilo potrebno, da bi se Vrhovno sodišče RS bolj trdno postavilo na evropski zemljevid kot enakovreden diskurzivni partner bolj uveljavljenim vrhovnim sodiščem.","PeriodicalId":31385,"journal":{"name":"Zbornik Znanstvenih Razprav","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-12-01","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"49405369","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
{"title":"Reasserting the Principle of Legality in the Wake of the COVID-19 Pandemic: A Case Note on the Decision U-I-79/21 of the Constitutional Court of the Republic of Slovenia","authors":"M. Kos","doi":"10.51940/2022.1.365-379","DOIUrl":"https://doi.org/10.51940/2022.1.365-379","url":null,"abstract":"In a response to the COVID-19 pandemic, the Slovenian Government adopted numerous measures that were substantively similar to those, adopted in other states. The scope and intensity of those measures significantly affected the principle of the separation of powers and the protection of human rights. In this context, the Constitutional Court of\u0000the Republic of Slovenia adopted Decision U-I-79/21, which marked the contours for the review of legality and constitutionality of the Governmental measures in subsequent cases. The key message of the Decision was the demand for the strict observance of the principle of legality when adopting measures to prevent the spread of COVID-19,\u0000which interfere with human rights. This article explains the context of the Decision and presents key arguments from the Decision and the concurring and dissenting opinions as well as the response of the expert community.","PeriodicalId":31385,"journal":{"name":"Zbornik Znanstvenih Razprav","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-12-01","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"47638774","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
{"title":"Izbira Sodnega sveta: ignorantia rationis nocet?","authors":"Mohor Fajdiga","doi":"10.51940/2021.1.63-83","DOIUrl":"https://doi.org/10.51940/2021.1.63-83","url":null,"abstract":"Kadrovanje v sodstvu je trenutno v Evropi posebej vroča tema. V Sloveniji ima v izbirnih postopkih osrednjo vlogo Sodni svet, ki naj bi kot garant sodniške neodvisnosti zagotavljal izbor najbolj kompetentnih kandidatov. Toda postopek izbire ni pregleden, obrazložitev izbire pa je preskopa in neprepričljiva. Avtor zato najprej oriše odziv slovenskih sodišč na táko odločanje Sodnega sveta. V sodni praksi se je uveljavil zadržan sodni nadzor, ki temelji na zaupanju diskrecijski izbiri Sodnega sveta. V prispevku je zato slovenska ureditev ocenjena v luči najnovejših evropskih standardov: pravice do učinkovitega sodnega varstva in z zakonom ustanovljenega sodišča, iz 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah in 19. člena Pogodbe o EU. Kot problematična se izkažeta predvsem neustrezna obrazložitev odločitev in dejstvo, da Sodni svet v nasprotju z veljavno zakonodajo ne piše zapisnika o posvetovanju.","PeriodicalId":31385,"journal":{"name":"Zbornik Znanstvenih Razprav","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-12-01","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"42741140","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
{"title":"Will Artificial Intelligence Change Some Patent Law Paradigms?","authors":"J. Straus","doi":"10.51940/2021.1.11-61","DOIUrl":"https://doi.org/10.51940/2021.1.11-61","url":null,"abstract":"After a brief introduction into the tools of artificial intelligence (AI), the author uses three important research achievements attributed by science writers entirely to the AI to examine the correctness of such reporting in the light of the original research reports. The author presents the practice of the EPO, JPO, SIPO and USPTO, which all in principle grant patents for AI-related inventions. A critical reflection on the academic debate questioning the ability of the established patent law paradigms to master the challenges of the AI technology follows. The facts of the broadly publicised “DABUS” patent applications serve to demonstrate the weakness of the assertion that AI autonomously invented the claimed inventions and to point to the deficiencies of the system and suggest measures to adequately determine, e.g. the prior art, and assess the inventive step requirement for AI- related inventions. In line with the practice of the leading patent offices of the world, the understanding and assessment of that practice by its main users, the author believes that under the impact of the AI technology, the settled patent law paradigms will undergo certain evolutionary adaptations, but will not change as to their substance. Finally, the article critically comments on the EU plans to adopt a regulation, which would specifically deal with all complex aspects of patenting AI related inventions.","PeriodicalId":31385,"journal":{"name":"Zbornik Znanstvenih Razprav","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-12-01","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"47012127","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
{"title":"Iusta causa traditionis. Narava pravne\u0000podlage izročitve v luči antinomije\u0000Iul. D. 41, 1, 36 in Ulp. D. 12, 1, 18","authors":"Vid Žepič","doi":"10.51940/2021.1.201-238","DOIUrl":"https://doi.org/10.51940/2021.1.201-238","url":null,"abstract":"Pojmovanje pravne podlage izročitve (iusta causa traditionis) je bilo od nekdaj eno najspornejših vprašanj v romanistiki. V Digeste so bili vneseni nasprotujoči si odlomki, Justinijanovi kompilatorji pa se tudi v Institucijah niso nedvoumno opredelili o tem, ali tradicija kot temeljni razpolagalni pravni posel za svojo učinkovitost predpostavlja veljavno pravno podlago. Kljub danes prevladujočemu mnenju, da je bila zasnova rimske tradicije tako v klasičnem kot Justinijanovem obdobju kavzalna, ni jasno, v čem je bila narava zatrjevane kavzalnosti. Eno najspornejših mest ostaja antinomija med Julijanovim odlomkom D. 41, 1, 36, kjer se zdi, da eden največjih rimskih juristov zagovarja abstraktno tradicijo, in kavzalno navdahnjenim Ulpijanovim odlomkom D. 12, 1, 18. Avtor predstavi in kritično ovrednoti najnovejše poglede na razumevanje razmerja med obema odlomkoma ter sklene, da poskusi njune harmonizacije niso smiselni, Julijanovo stališče, ki ne trpi posploševanja, pa pripiše juristovi značilni argumentacijski samoniklosti.","PeriodicalId":31385,"journal":{"name":"Zbornik Znanstvenih Razprav","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-12-01","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"48307798","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}