Slovenian Medical Journal最新文献

{"title":"Pomen in pasti znanstveno-raziskovalnega dela v medicini: v čem se znanstveno-raziskovalno delo v medicini razlikuje od drugih naravoslovnih in družboslovnih znanosti","authors":"Pavel Poredoš, Alojz Ihan, Aleš Blinc, Radko Komadina, Božidar Voljč, Dušan Šuput, Marija Pfeifer, Nada Irgolič, Borut Štabuc","doi":"10.6016/zdravvestn.3529","DOIUrl":"https://doi.org/10.6016/zdravvestn.3529","url":null,"abstract":"Slovenska medicinska akademija (SMA), katere poslanstvo je tudi spodbujanje znanstveno-raziskovalnega dela, je organizirala okroglo mizo o pomenu in stranpoteh znanstveno-raziskovalnega dela v medicini. Sodelujoči so poudarili, da je znanost vodilna sila razvoja na vseh področjih življenja, vključno z medicino. Znanstveno-raziskovalno delo neposredno koristi medicinski praksi in omogoča bolj kakovostno obravnavo bolnikov. Medicinska znanost je v primerjavi z drugimi vedami v posebnem položaju, saj je večina raziskav povezana s poseganjem v telesno integriteto človeka. Zato mora biti pod drobnogledom nadzornih struktur, ki skrbijo za varnost in etičnost ravnanja na tem področju. Potrebno je pred samim začetkom etično oceniti vsako medicinsko raziskavo, kar opravlja Komisija za medicinsko etiko RS. Znanstvena dejavnost v medicini je glede financiranja v neenakopravnem položaju z raziskovalnim delom na številnih drugih področjih, saj so klinični zdravniki in zdravniki na obeh medicinskih fakultetah lahko raziskovalci le manjši del svojega delovnega časa. Celo na terciarnih ustanovah so raziskovalci entuziasti, ki opravljajo raziskovalno delo v svojem prostem času. \u0000Žal je tudi medicinska znanost neredko izpostavljena dejavnikom, ki ogrožajo njeno nevtralnost in objektivnost, ker je v ospredju tekmovalnost in interes institucij, od katerih je raziskovalno delo finančno odvisno. Prihaja do improvizacij in hitenja z objavami delnih rezultatov še pred zaključkom kompleksnih raziskav. V akademski sferi so vedno večji pritiski, saj so objave, čeprav tudi za lase privlečenih rezultatov, pogoj za napredovanje. Raziskovalec je neredko odvisen od financiranja raziskav od sponzorjev (zlasti farmacevtske industrije), ne pa od neodvisnih finančnih virov, kar lahko vpliva na verodostojnost rezultatov. \u0000V zadnjih letih se klasičnim raziskavam pridružujejo raziskave, ki uporabljajo umetno inteligenco. Analiza rezultatov, ki jo opravi umetna inteligenca, je neprimerno hitrejša in natančnejša, a ne vedno pravilnejša. Tudi uporabo umetne inteligence spremljajo pasti. Ni namreč vedno jasno, ali je besedilo napisal človek ali umetna inteligenca, kar odmika odgovornost za objavljene rezultate. Poleg tega se na internetnih zapisih pojavljajo tudi izmišljotine, ki postavljajo pod vprašaj verodostojnost poročanja o ugotovitvah raziskav. \u0000Znanost je gonilo razvoja medicine, mora pa biti vrednotenjsko nevtralna in temeljiti na preverjenih dejstvih.","PeriodicalId":21777,"journal":{"name":"Slovenian Medical Journal","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2024-04-09","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"140724109","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

{"title":"Vpliv kemičnih motilcev endokrinega sistema na epigenetiko in delovanje jajčnika","authors":"Tina Kek, Alja Videtič Paska, Ksenija Geršak","doi":"10.6016/zdravvestn.3487","DOIUrl":"https://doi.org/10.6016/zdravvestn.3487","url":null,"abstract":"Ljudje smo vsakodnevno izpostavljeni različnim kemičnim motilcem endokrinega sistema (KMES). Izpostavljenost KMES je povezana s številnimi motnjami in boleznimi reproduktivnega sistema, vendar njihov vpliv še ni natančno pojasnjen. Opisanih je več različnih mehanizmov preko katerih KMES lahko motijo delovanje organizma. Reproduktivno zdravje je odvisno od pravilnega prenatalnega razvoja jajčnikov, ki je ključen za njihovo pravilno delovanje. Ugotovitve epidemioloških študij in študij na živalih kažejo, da prenatalna izpostavljenost KMES lahko povzroči različne bolezni reproduktivnega sistema pozneje v življenju, kar povzema hipoteza sindroma ovarijske disgeneze. Eden od vzročnih mehanizmov delovanja KMES za pojav sindroma ovarijske disgeneze naj bi bile tudi epigenetske spremembe. V članku, ki je pregled literature na tem področju, je predstavljena vloga epigenetskih procesov (DNA metilacija, ne-kodirajoča RNA, histonske modifikacije) v toksičnem delovanju KMES na reproduktivni sistem.","PeriodicalId":21777,"journal":{"name":"Slovenian Medical Journal","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2024-04-08","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"140728175","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

{"title":"Zdravljenje prvih bolnikov z gensko nadomestno terapijo v Sloveniji; otroka s spinalno mišično atrofijo, ki sta se zdravila z zdravilom onasemnogene abeparvovek","authors":"Eva Vrščaj, Tanja Golli, Tanja Loboda, Alenka Piskar, Matjaž Homan, Damjan Osredkar","doi":"10.6016/zdravvestn.3478","DOIUrl":"https://doi.org/10.6016/zdravvestn.3478","url":null,"abstract":"Spinalna mišična atrofija (SMA) je redka genetska bolezen, ki prizadene motorične nevrone, zaradi česar propadajo mišice ter se slabša splošno stanje bolnika. Do nedavnega vzročnega zdravljenja za SMA ni bilo, zato so bili bolniki popolnoma odvisni od podpornega zdravljenja in zgolj od vzdrževanja življenjskih funkcij. Danes so na voljo 3 zdravila: nusinersen, risdiplam in onasemnogen abeparvovek. Ker genska nadomestna terapija z zdravilom onasemnogen abeparvovek (Zolgensma®) pomeni nov mejnik v zdravljenju SMA, jo bo članek bolj podrobno predstavil, prav tako pa tudi prva dva bolnika s SMA, ki sta se z gensko nadomestno terapijo zdravila v Sloveniji. To gre hkrati tudi za prva dva primera uporabe genske nadomestne terapije za zdravljenje katere koli bolezni pri nas. S tem tudi dokazujemo, da je možno v Sloveniji bolnike varno in uspešno zdraviti z naprednimi terapijami, kar tudi zahteva ustrezno izobražen multidisciplinarni tim, ki zna prepoznati in zdraviti vse morebitne zaplete zdravljenja.","PeriodicalId":21777,"journal":{"name":"Slovenian Medical Journal","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2024-03-15","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"140241563","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

{"title":"Terapevtski potencial vitamina A, retinoidov in karotenoidov za preprečevanje in zdravljenje raka sečnega mehurja","authors":"Daša Zupančič, Larisa Tratnjek","doi":"10.6016/zdravvestn.3362","DOIUrl":"https://doi.org/10.6016/zdravvestn.3362","url":null,"abstract":"Rak sečnega mehurja je v svetovnem merilu 10. najpogostejši rak z izjemno visoko ponovljivostjo. Slovenska incidenca, umrljivost in prevalenca so pri tem raku v primerjavi z drugimi evropskimi državami in svetom nadpovprečne. Epidemiološke študije pa kažejo, da je zadosten vnos vitamina A in karotenoidov s prehrano povezan z zmanjšanim tveganjem, da zbolimo za rakom sečnega mehurja. Poleg tega retinoide, ki so naravni in sintetični derivati vitamina A, ter karotenoide intenzivno raziskujejo zaradi njihovih antioksidativnih lastnosti in zaradi njihove sposobnosti, da uravnavajo celično rast, delitev, diferenciacijo in apoptozo. Raziskave kažejo možnost, da se uporabijo retinoidi ter karotenoidi za preprečevanje raka sečnega mehurja in izboljšanje zdravljenja, čeprav jih v rutinski klinični praksi še niso uporabili. Pregledni članek opisuje metabolizem retinoidov in karotenoidov ter njune spremembe pri raku sečnega mehurja. Povzema rezultate epidemioloških študij z vitaminom A in karotenoidi ter kliničnih študij o zdravljenju raka sečnega mehurja z retinoidi. Opisuje tudi uporabnost novih nanometrskih dostavnih sistemov na področju prehranskih dopolnil in terapevtskih učinkovin pri preprečevanju in zdravljenju raka sečnega mehurja z retinoidi in karotenoidi.","PeriodicalId":21777,"journal":{"name":"Slovenian Medical Journal","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2024-03-13","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"140248107","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

{"title":"Polipi materničnega vratu brez simptomov – ali jih je potrebno odstraniti?","authors":"Vita Andreja Mesarič, Nataša Kenda Šuster, Maja Goručan, Kristina Drusany Starič","doi":"10.6016/zdravvestn.3252","DOIUrl":"https://doi.org/10.6016/zdravvestn.3252","url":null,"abstract":"Izhodišča: Polipi materničnega vratu so prisotni pri približno 10 % žensk. So najpogostejša sprememba materničnega vratu. Med seboj pa se razlikujejo po velikosti in obliki. Okoli 65 % jih ne povzroča simptomov, zato diagnozo postavimo ob rutinskem ginekološkem pregledu. Raziskave so pokazale, da je večina polipov benignih, le 0,1 % naj bi bilo malignih. Namen raziskave je bil opredeliti pojavnost klinično pomembnih polipov materničnega vratu pri ženskah s polipi, ki ne povzročajo simptomov, in ugotoviti, ali obstaja povezava med histološko diagnozo ter menopavznim statusom, velikostjo polipa in izvidom brisa PAP. \u0000Metode: Retrospektivno smo pregledali histopatološke izvide polipov, ki so bili odstranjeni pri ženskah brez simptomov in znakov, ki bi lahko bili povezani s prisotnostjo polipa. Pregledali smo obdobje treh let (1. 1. 2016 – 2. 11. 2018) v ambulantah v Leonišču, ki je del Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Zbrali smo podatke o starosti in menopavznem statusu žensk, številu porodov in splavov, številu odstranjenih polipov, velikosti odstranjenega polipa in morebitnem izvidu brisa PAP, če je bil le-ta odvzet v 6 mesecih pred odstranitvijo polipa. Polipe so pregledali patologi Ginekološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. \u0000Rezultati: V opazovanem obdobju smo v naši ustanovi odstranili 167 polipov materničnega vratu pri ženskah, ki niso imele težav. 82 (49,1 %) bolnic je bilo pred menopavzo, 17 (10,2 %) ob menopavzi in 68 (40,7 %) po menopavzi. Malignih sprememb nismo našli, identificirali pa smo 3 primere (1,8 %) klinično pomembnih sprememb: en polip z atipijami ter po en s CIN 1 in CIN 2. \u0000Zaključek: Menimo, da je odstranitev vseh polipov materničnega vratu smiselna, tudi če le-ti ne povzročajo težav. Postopek odstranitve je preprost, saj ga lahko opravimo ambulantno, anestezija ni potrebna, zapleti po posegu pa so redki. Povezave med velikostjo polipa in brisom PAP ter histološkim izvidom nismo našli. Glede na podatke, ki jih pridobimo s kliničnim pregledom ter z brisom PAP torej ne moremo sklepati, ali gre za klinično pomemben polip ali ne. Histološka opredelitev je edina, ki nam lahko z zagotovostjo potrdi, da ne gre za nevarne spremembe.","PeriodicalId":21777,"journal":{"name":"Slovenian Medical Journal","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2024-02-26","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"140428922","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

{"title":"Inter-rater reliability in the Testing methods of the International Dysphagia Diet Standardization Initiative (IDDSI) in Slovenian language","authors":"Tina Pogorelčnik, Barbara Vogrinčič","doi":"10.6016/zdravvestn.3474","DOIUrl":"https://doi.org/10.6016/zdravvestn.3474","url":null,"abstract":"Background: Texture modification of drinks and food is a widespread clinical intervention for managing dysphagia. The descriptive and experiential approach to measurement is mainly used by healthcare professionals, caregivers, and patients. This study examines the inter-rater reliability of the International Dysphagia Diet Standardization Initiative (IDDSI) Testing methods on different food samples from the hospital’s central kitchen. \u0000Methods: Nine previously trained healthcare professionals of different professional backgrounds and working experiences independently evaluated 34 food samples in IDDSI levels 4, 5, 6, and 7.1, using a Slovenian translation of the IDDSI Audit Tools. The 12 descriptive food characteristics were observed during the two consecutive days of data collection, representing 7 IDDSI Testing Methods. The Fleiss’ Kappa was used as a measure of agreement. \u0000Results: Perfect agreement among raters was found for the Fork drip test regarding both observed parameters: dripping and holding shape. All ratings of participants were completely the same. Therefore, Fleiss’ Kappa is considered (κ =1) in both cases. Moderate agreement (κ = 0.583) was found in particle size assessment. Fair agreement was observed in the Fork Pressure Test (κ = 0.361) and Finger Test, indicating bolus separation (κ = 0.328), pressure (κ = 0.305), and moisture (κ = 0.297). Fair agreement was also found for the Fork/Spoon Separation Test (κ = 0.265) and the Spoon Tilt Test in parameters of holding shape on the spoon (κ =0.233) and stickiness (κ = 0.327). No statistically significant results were found in the assessment of adhesiveness (κ = 0.059) in the Spoon Tilt Test and assessment of a typical pattern (κ = 0.039) in the Fork Pressure Test. \u0000Conclusions: The study proved the Fork Drip Test to be a comprehensive and highly reliable assessment tool, while the other IDDSI Testing Methods showed low inter-rater reliability. The study highlights the risks of low agreement among raters. It draws attention to the IDDSI descriptors, which should be improved with additional instructions or standardised training protocol for learning the IDDSI Testing Methods.","PeriodicalId":21777,"journal":{"name":"Slovenian Medical Journal","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2024-02-24","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"140434389","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

{"title":"Pojavnost in izraženost Hashimotovega tiroiditisa med epidemijo covida-19","authors":"Tim Medved, Nastja Medle, Katja Zaletel, Katica Bajuk Studen, Simona Gaberšček","doi":"10.6016/zdravvestn.3497","DOIUrl":"https://doi.org/10.6016/zdravvestn.3497","url":null,"abstract":"Izhodišča: SARS-CoV-2, ki povzroča bolezen covid-19, vstopa v celice preko receptorja za angiotenzin konvertazo 2, ki je izražen tudi v ščitnici. Pri okužbi s SARS-CoV-2 se močno odzove imunski sistem, kar bi lahko vplivalo na pojavnost in izraženost avtoimunskih bolezni pri genetsko dovzetnih posameznikih. Zato smo želeli raziskati vpliv epidemije covida-19 na pojavnost in izraženost Hashimotovega tiroiditisa (HT), ki je najpogostejša avtoimunska bolezen ščitnice. \u0000Metode: V retrospektivno klinično raziskavo smo zajeli podatke iz zdravstvene dokumentacije 4.844 bolnikov, ki so bili prvič pregledani v Ambulanti za bolezni ščitnice na Kliniki za nuklearno medicino UKC Ljubljana v obdobju 11 mesecev pred epidemijo covida-19, in 4.084 bolnikov, ki so bili pregledani v 11 mesecih med epidemijo covida-19. Po opravljenem kliničnem pregledu, ultrazvočnem pregledu ščitnice in laboratorijskih meritvah so specialisti za bolezni ščitnice postavili diagnozo ščitnične bolezni. Podatke smo statistično analizirali z Mann-Whitneyevim testom U in s testom χ2. \u0000Rezultati: Med epidemijo covida-19 smo ugotovili statistično značilno večjo pojavnost hipotirotičnega HT (p=0,037) in HT brez protiteles (p=0,022), ne pa tudi hipertirotičnega HT (p=0,673) in evtirotičnega HT (p=0,653). Med epidemijo so imeli hipotirotični bolniki višjo koncentracijo tirotropina (p=0,001), hipertirotični bolniki pa višjo koncentracijo prostega tiroksina (p=0,002) kot pred njo. \u0000Zaključek: Med epidemijo covida-19 se je povečala pojavnost hipotirotičnega HT in HT brez protiteles. Hipotiroza in hipertiroza zaradi HT sta bili med epidemijo bolj izraženi kot pred njo.","PeriodicalId":21777,"journal":{"name":"Slovenian Medical Journal","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2024-02-24","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"140434471","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

{"title":"Incidentalom nadledvičnice – prava narava, razkrita zaradi težjega poteka covida-19","authors":"Zala Roš, Tomaž Kocjan","doi":"10.6016/zdravvestn.3504","DOIUrl":"https://doi.org/10.6016/zdravvestn.3504","url":null,"abstract":"Incidentalom nadledvičnice je sprememba brez simptomov, naključno odkrita pri slikovnih preiskavah zaradi razlogov, ki ne vključujejo bolezni nadledvičnic. Njihova prevalenca strmo narašča na račun vedno večjega števila opravljenih slikovnih preiskav. Pretežno gre za benigne, hormonsko neaktivne adenome. Ob odkritju incidentaloma moramo razlikovati med benignimi in malignimi spremembami ter ugotoviti morebitno hormonsko aktivnost. Sodobno obravnavo incidentalomov predstavljava na izjemnem kliničnem primeru bolnice z drobnim incidentalomom leve nadledvičnice. Kljub visoki gostoti na nativni računalniški tomografiji (CT) smo na podlagi izplavljanja kontrasta v skladu s takratno prakso spremembo označili za benigno in odsvetovali nadaljnje morfološko spremljanje. Kljub temu je bolnica v naslednjih letih zaradi različnih zdravstvenih težav opravila več slikovnih preiskav, vendar spremembe velikosti tumorja ni bilo. Šele 6 let od odkritja so zaradi posledic covida-19 svetovali CT prsnega koša, ki je razkril izrazito rast tumorja. Bolnico smo napotili na levostransko laparoskopsko adrenalektomijo. Patohistološko je bil potrjen karcinom skorje nadledvične žleze, zato smo uvedli adjuvantno adrenolitično zdravljenje z mitotanom. Incidentalomi nadledvičnic so pretežno benigni in klinično nepomembni, včasih pa lahko ogrozijo življenje. Zato je pomembno, da jih obravnavamo v skladu s predstavljenimi smernicami. V izjemnih primerih z atipičnim potekom, kot je bilo pri naši bolnici, bo za ugoden razplet ključna obravnava v okviru interdisciplinarnega tima.","PeriodicalId":21777,"journal":{"name":"Slovenian Medical Journal","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2024-02-24","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"140434124","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

{"title":"Povezanost psiholoških dejavnikov z učinkovitostjo telemedicine pri nosečnostni sladkorni bolezni","authors":"Zala Mlinarič, Ana Munda, Draženka Pongrac Barlovič","doi":"10.6016/zdravvestn.3502","DOIUrl":"https://doi.org/10.6016/zdravvestn.3502","url":null,"abstract":"Izhodišča: Telemedicina lahko izboljša glikemične in porodne izide nosečnostne sladkorne bolezni (NSB), čeprav še ni jasno, za katere posameznice naj bi bila telemedicinska orodja najbolj primerna. Namen naše raziskave je bil preveriti povezavo nekaterih psiholoških dejavnikov z glikemičnimi parametri pri ženskah z NSB, ki smo jih spremljali s telemedicinsko obravnavo. Analizirati smo želeli zadovoljstvo nosečnic s telemedicinsko obravnavo in opredeliti osebnostne značilnosti žensk, ki jim telemedicinska obravnava bolj ustreza.Metode: Vključene nosečnice so izpolnile Vprašalnik Velikih pet (angl. Big Five Inventory, BFI) in Vprašalnik o opolnomočenju v zvezi z vodenjem sladkorne bolezni (angl. Diabetes Empowerment Scale, DES). Podatke o samomeritvah koncentracije glukoze v krvi smo pridobili iz glukometrov. Povezanost med spremenljivkami smo izračunali s Spearmanovim koeficientom korelacije (Spearman ρ). \u0000Rezultati: V raziskavo je bilo vključenih 50 žensk (starost 32,0 ± 4,3 let) z NSB, ki so bile vodene telemedicinsko. Od osebnostnih dimenzij sta bili sprejemljivost (Spearman ρ=0.422, p=0.003) in vestnost (Spearman ρ = 0.346, p = 0.016) pozitivno povezani s skupno realizacijo meritev glukoze v krvi. Ugotovili smo povezavo med povprečno koncentracijo glukoze v krvi po obrokih in skupnim dosežkom pri Vprašalniku DES (Spearman q = 0.324, p = 0.030) ter dvema podlestvicama, tj. Obvladovanjem psihosocialnih vidikov NSB (Spearman q = 0.326, p = 0.029) in Nezadovoljstvom in pripravljenostjo na spremembe (Spearman q = 0.363, p = 0.014). \u0000Zaključek: Naši rezultati predstavljajo korak k opredelitvi skupka psiholoških značilnosti žensk z NSB, ki bi lahko bil pomemben napovednik učinkovitosti telemedicinske obravnave. Potrebne so še nadaljnje raziskave, tudi o drugih psiholoških vidikih.","PeriodicalId":21777,"journal":{"name":"Slovenian Medical Journal","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2024-02-24","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"140434211","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

{"title":"Terminologija klinične prehrane: Načrt prehranskih ukrepov in organizacija prehranske oskrbe v zdravstvenih in negovalnih ustanovah","authors":"Nada Rotovnik Kozjek, Gašper Tonin, Luka Puzigaća, Gregor Veninšek, Sergej Pirkmajer, Tajda Košir Božič, Denis Mlakar Mastnak, J. Košir, Laura Petrica, Karla Berlec, Katja Kogovšek, Tomaž Marš, Taja Jordan, Mitja Lainščak, Jerneja Farkaš Lainščak, Rok Poličnik, Eva Peklaj, Neža Majdič, Erik Brecelj, Alenka Marič Cevzar, Andrej Škoberne, Barbara Korošec, Rada Franko, Brigita Brumen Avramović, Renata Hribar, Ana Jelovčan, Mojca Stubelj, Nataša Bratina, Karin Sernec, Katja Povhe Jemec, Branka Stražišar, Sergeja Kozar, Mojca Jensterle, Irena Šarc, Jaka Strel, Klemen Schara, M. Gabrijelčič, Milena Kerin Povšič, N. Lipovec, Evgen Benedik, Jasna Klen, Milena Blaž Kovač","doi":"10.6016/zdravvestn.3443","DOIUrl":"https://doi.org/10.6016/zdravvestn.3443","url":null,"abstract":"Izhodišča: Na podlagi prehranske obravnave in postavljene diagnoze motnja prehranjenosti ali s prehranjenostjo povezane motnje lahko oblikujemo posamezniku prilagojeni načrt prehranskih ukrepov. Ta je nujen, da vzdržujemo ali izboljšamo posameznikovo prehranjenost, pripravijo in izvajajo pa ga bolnik, njegovi bližnji in večstrokovna skupina, ki deluje v okviru različnih organizacijskih oblik ukvarjanja s klinično prehrano. \u0000Metode: Skupina 42 slovenskih strokovnjakov iz 19 slovenskih zdravstvenih ustanov je oblikovala eksplicitni terminološki dogovor. Osnovnim pojmom s področja prehranske oskrbe in organizacijskih oblik klinične prehrane smo določili slovenski termin in ustrezno terminološko definicijo, pri čemer smo izhajali tako iz strokovne literature področja kot iz jezikoslovne literature. Temelj oblikovanja terminologije so terminološke smernice Evropskega združenja za klinično prehrano in presnovo. \u0000Rezultati: V prispevku predstavljamo slovenske termine in terminološke definicije načrta prehranskih ukrepov, prehranske podpore in prehranske terapije. Opredelili smo tudi prehransko okolje, diete, paliativno prehrano in oblike hrane ter hranjenja v klinični prehrani. Opisali smo tudi možnosti za organizacijo prehranske oskrbe v zdravstvenih in negovalnih ustanovah. \u0000Zaključek: Poenoteno razumevanje osnovnih pojmov s področja prehranske terapije, prehranske podpore in organizacijskih oblik klinične prehrane je nujno za uspešno sporazumevanje med strokovnjaki, poenoteno poučevanje in razvoj ter vključitev organizacijskih oblik klinične prehrane v zdravstveni sistem.","PeriodicalId":21777,"journal":{"name":"Slovenian Medical Journal","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2024-02-16","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"139961974","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}