Zala Mlinarič, Ana Munda, Draženka Pongrac Barlovič
{"title":"Povezanost psiholoških dejavnikov z učinkovitostjo telemedicine pri nosečnostni sladkorni bolezni","authors":"Zala Mlinarič, Ana Munda, Draženka Pongrac Barlovič","doi":"10.6016/zdravvestn.3502","DOIUrl":null,"url":null,"abstract":"Izhodišča: Telemedicina lahko izboljša glikemične in porodne izide nosečnostne sladkorne bolezni (NSB), čeprav še ni jasno, za katere posameznice naj bi bila telemedicinska orodja najbolj primerna. Namen naše raziskave je bil preveriti povezavo nekaterih psiholoških dejavnikov z glikemičnimi parametri pri ženskah z NSB, ki smo jih spremljali s telemedicinsko obravnavo. Analizirati smo želeli zadovoljstvo nosečnic s telemedicinsko obravnavo in opredeliti osebnostne značilnosti žensk, ki jim telemedicinska obravnava bolj ustreza.Metode: Vključene nosečnice so izpolnile Vprašalnik Velikih pet (angl. Big Five Inventory, BFI) in Vprašalnik o opolnomočenju v zvezi z vodenjem sladkorne bolezni (angl. Diabetes Empowerment Scale, DES). Podatke o samomeritvah koncentracije glukoze v krvi smo pridobili iz glukometrov. Povezanost med spremenljivkami smo izračunali s Spearmanovim koeficientom korelacije (Spearman ρ). \nRezultati: V raziskavo je bilo vključenih 50 žensk (starost 32,0 ± 4,3 let) z NSB, ki so bile vodene telemedicinsko. Od osebnostnih dimenzij sta bili sprejemljivost (Spearman ρ=0.422, p=0.003) in vestnost (Spearman ρ = 0.346, p = 0.016) pozitivno povezani s skupno realizacijo meritev glukoze v krvi. Ugotovili smo povezavo med povprečno koncentracijo glukoze v krvi po obrokih in skupnim dosežkom pri Vprašalniku DES (Spearman q = 0.324, p = 0.030) ter dvema podlestvicama, tj. Obvladovanjem psihosocialnih vidikov NSB (Spearman q = 0.326, p = 0.029) in Nezadovoljstvom in pripravljenostjo na spremembe (Spearman q = 0.363, p = 0.014). \nZaključek: Naši rezultati predstavljajo korak k opredelitvi skupka psiholoških značilnosti žensk z NSB, ki bi lahko bil pomemben napovednik učinkovitosti telemedicinske obravnave. Potrebne so še nadaljnje raziskave, tudi o drugih psiholoških vidikih.","PeriodicalId":21777,"journal":{"name":"Slovenian Medical Journal","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0000,"publicationDate":"2024-02-24","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":"0","resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":null,"PeriodicalName":"Slovenian Medical Journal","FirstCategoryId":"1085","ListUrlMain":"https://doi.org/10.6016/zdravvestn.3502","RegionNum":0,"RegionCategory":null,"ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":null,"EPubDate":"","PubModel":"","JCR":"","JCRName":"","Score":null,"Total":0}
引用次数: 0
Abstract
Izhodišča: Telemedicina lahko izboljša glikemične in porodne izide nosečnostne sladkorne bolezni (NSB), čeprav še ni jasno, za katere posameznice naj bi bila telemedicinska orodja najbolj primerna. Namen naše raziskave je bil preveriti povezavo nekaterih psiholoških dejavnikov z glikemičnimi parametri pri ženskah z NSB, ki smo jih spremljali s telemedicinsko obravnavo. Analizirati smo želeli zadovoljstvo nosečnic s telemedicinsko obravnavo in opredeliti osebnostne značilnosti žensk, ki jim telemedicinska obravnava bolj ustreza.Metode: Vključene nosečnice so izpolnile Vprašalnik Velikih pet (angl. Big Five Inventory, BFI) in Vprašalnik o opolnomočenju v zvezi z vodenjem sladkorne bolezni (angl. Diabetes Empowerment Scale, DES). Podatke o samomeritvah koncentracije glukoze v krvi smo pridobili iz glukometrov. Povezanost med spremenljivkami smo izračunali s Spearmanovim koeficientom korelacije (Spearman ρ).
Rezultati: V raziskavo je bilo vključenih 50 žensk (starost 32,0 ± 4,3 let) z NSB, ki so bile vodene telemedicinsko. Od osebnostnih dimenzij sta bili sprejemljivost (Spearman ρ=0.422, p=0.003) in vestnost (Spearman ρ = 0.346, p = 0.016) pozitivno povezani s skupno realizacijo meritev glukoze v krvi. Ugotovili smo povezavo med povprečno koncentracijo glukoze v krvi po obrokih in skupnim dosežkom pri Vprašalniku DES (Spearman q = 0.324, p = 0.030) ter dvema podlestvicama, tj. Obvladovanjem psihosocialnih vidikov NSB (Spearman q = 0.326, p = 0.029) in Nezadovoljstvom in pripravljenostjo na spremembe (Spearman q = 0.363, p = 0.014).
Zaključek: Naši rezultati predstavljajo korak k opredelitvi skupka psiholoških značilnosti žensk z NSB, ki bi lahko bil pomemben napovednik učinkovitosti telemedicinske obravnave. Potrebne so še nadaljnje raziskave, tudi o drugih psiholoških vidikih.