{"title":"Pomen leksema oko kot sestavine frazemov v slovenskem vzhodnodolenjskem govoru Šentruperta","authors":"Vera Smole","doi":"10.4312/jis.68.2.137-158","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/jis.68.2.137-158","url":null,"abstract":"Tukajšnja obravnava narečnih frazemov s sestavino OKO ima naslednje namene: 1) z naborom frazemov s to sestavino v vzhodnodolenjskem govoru Šentruperta prispevati k slovenski (narečni) gradivski zbirki (somatičnih) frazemov in pojavnost v njem primerjati s tisto v knjižnem jeziku; 2) na osnovi tega gradiva izpeljati poskus sintetičnega pomenskega kategoriziranja leksema oko, oči z možnostjo aplikacije na druge narečne govore in na slovenski knjižni jezik; 3) ugotoviti tipične značilnosti leksema oko, oči v frazemih s to sestavino v vzhodnodolenjskem govoru Šentruperta.","PeriodicalId":52517,"journal":{"name":"Jezik in Slovstvo","volume":"18 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-09-19","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"135014528","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
{"title":"Frazeologija v mladinskem romanu Poletje pod lastovičjim zvonikom","authors":"Urška Valenčič Arh","doi":"10.4312/jis.68.2.159-169","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/jis.68.2.159-169","url":null,"abstract":"Slavko Pregl je slovenski mladinski pisatelj, ki v svojih delih prepleta najstniški vsakdan s svetom odraslih. V romanu Poletje pod lastovičjim zvonikom prekine prikazano vsakdanjost nenavaden zaplet, ki ga rešujejo prebivalci v vedrem vzdušju. Vsakdanjost je začinjena s humorjem, k čemur pripomore pogosta raba stalnih besednih zvez ter frazeoloških prenovitev. Z opravljeno analizo frazeološkega gradiva v izbranem korpusu se razkrijejo tendence rabe frazeologije v umetnostnem delu. V pričujočem prispevku želimo ugotoviti, v kolikšni meri je frazeologija opazen stilistični element v Preglovem delu, kakšno vlogo igra frazeologija v mladinskem romanu in na kakšen način frazem pripomore k ustvarjanju jezikovnih portretov.","PeriodicalId":52517,"journal":{"name":"Jezik in Slovstvo","volume":"131 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-09-19","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"135014530","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
{"title":"Zeno Cosini – (ne)zanesljivi pripovedovalec svojega življenja","authors":"Martin Peter Kastelic","doi":"10.4312/jis.68.2.111-124","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/jis.68.2.111-124","url":null,"abstract":"Osrednje vprašanje, s katerim se soočimo ob branju romana Zenova zavest (1923) italijanskega pisatelja Itala Sveva (s pravim imenom Ettore Schmitz) (1861–1928), je vprašanje (ne)zanesljivosti glavnega pripovedovalca Zena Cosinija. Predstavili bomo nekatera naratološka teoretska izhodišča, ki obravnavajo pojem (ne)zanesljivosti, kot tudi v ožjem smislu, ko to teorijo apliciramo na Svevov roman. Raziskave, ki so bile narejene na področju (ne)zanesljivosti in ki jih predstavljamo, so interdisciplinarne narave in spadajo v polje postklasične teorije pripovedi, čeprav je nastavke zanje postavila že klasična naratologija. Zato se z vprašanjem (ne)zanesljivosti pripovedovalca ukvarjamo tudi v navezavi na delo dveh klasičnih naratologov, in sicer Gérarda Genetta (1930–2018), znotraj katerega je relevanten trihotomični koncept pripovedne resničnosti, in Mieke Bal (1946–), ki posebno pozornost posveča fokalizaciji, ter Urija Margolina (1942–), ki se v svojih novejših študijah neposredno ukvarja s konceptom (ne)zanesljivosti. Svevov roman Zenova zavest zaznamuje večravninska nezanesljivost in fokalizacijska kompleksnost osrednjega pripovedovalca. V postklasičnem določanju (ne)zanesljivosti najdemo (ne)zanesljivost v vseh treh fazah: semantični, pragmatski in psihološki fazi. Pri Zenu pripovedovalcu meje med njegovim intencionalnim zavajanjem in neintencionalno zavedenostjo niso preprosto določljive kot tudi ne prototipske značilnosti nezanesljivega pripovedovalca, kar odraža zapletenost delovanja zavesti kot take in poskusov njenega predstavljanja.","PeriodicalId":52517,"journal":{"name":"Jezik in Slovstvo","volume":"28 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-09-19","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"135060902","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
{"title":"Korpus Gigafida 2.0","authors":"Nataša Logar, Vojko Gorjanc, Špela Arhar Holdt","doi":"10.4312/jis.68.2.75-91","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/jis.68.2.75-91","url":null,"abstract":"Prispevek prikazuje rezultate tretje uporabniške evalvacije slovenskih referenčnih korpusov, tokrat evalvacije korpusa Gigafida 2.0. Evalvacijo v obliki spletne ankete smo izvedli med junijem in oktobrom 2021. Izpolnila sta jo 302 anketirana. Med drugim so nas zanimali namen iskanja po korpusu, zadostnost iskalnih možnosti, preglednost vmesnika, pa tudi pomanjkljivosti in razmerje do uporabe nekaterih drugih novejših jezikovnih virov za slovenščino. Podatki kažejo, da se korpus Gigafida 2.0 največ uporablja za jezikoslovno in širše raziskovanje jezika, da so uporabniki z njim zadovoljni in da drugi novejši jezikovni viri večinoma niso zmanjšali potrebe po korpusnem poizvedovanju.","PeriodicalId":52517,"journal":{"name":"Jezik in Slovstvo","volume":"178 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-09-19","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"135061184","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
{"title":"Procesne metode pri pouku slovenskega jezika kot prvega jezika","authors":"Jerca Vogel","doi":"10.4312/jis.68.2.3-17","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/jis.68.2.3-17","url":null,"abstract":"Tako didaktična literatura kot učni načrti za slovenščino kot prvi/materni jezik pri pouku jezika v zadnjih desetletjih priporočajo predvsem uporabo komunikacijske besedilnoanalitične metode. Vendar ta metoda ne odseva vedno procesov naravnega učenja, hkrati pa ne omogoča dovolj razvijanja kritične sporazumevalne zmožnosti. Kot ugotavljamo, je te pomanjkljivosti mogoče preseči, če pri pouku prvega jezika poleg besedilnoanalitične metode uporabljamo tudi procesne. V prispevku razpravljamo predvsem o problemski in projektni metodi, ki imata mnogo skupnih značilnosti, a se hkrati zaradi različnih težišč pomembno razlikujeta. V članku ju tako predstavljamo ločeno, pri čemer so v središče postavljene analitično prikazane faze učnega procesa pri posamezni metodi ter možnosti, ki ju ponujata za razvijanje kritične sporazumevalne zmožnosti. Razprava se zaključi s pregledom prednosti procesnega pouka in z opozorilom na nekatere pasti.","PeriodicalId":52517,"journal":{"name":"Jezik in Slovstvo","volume":"9 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-09-19","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"135014407","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
{"title":"Legenda o sveti Genovefi Martina Cochemskega v slovenščini","authors":"Andrejka Žejn","doi":"10.4312/jis.68.2.93-109","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/jis.68.2.93-109","url":null,"abstract":"Predmet prispevka je slovenska knjižna izdaja legende o sveti Genovefi z naslovom Ena Lepa lubezniva inu branja vredna historja od te po nadovžnu ven izgnane svete Grafnje Genofefe iz tega mesta Pfalz, izdana okrog leta 1800 v Kranju. Uvodoma povzamemo genezo legende o Genovefi ter verzije legende Martina Cochemskega, po čigar besedilu je nastal tudi slovenski knjižni prevod. Domneve, da je legendo o Genovefi v knjižni izdaji prevedel Pavel Knobl, so bile vsaj deloma ovržene. V članku postavimo tezo, da bi knjižna izdaja legende o sveti Genovefi lahko nastala tudi kot natis že obstoječega rokopisa, ki bi lahko nastal v okviru slovenske rokopisne kulture 18. stoletja in danes ni poznan. Izhodišče teze sta dejstvi, da so se dela Martina Cochemskega v slovenščini v 18. stoletju prevajala in širila v mediju rokopisne kulture, za ta medij pa je značilen tudi specifičen jezik, zaznamovan z večjo narečnostjo, variantnostjo in močnim vplivom nemškega jezika. Primerjava jezika knjižne izdaje legende o sveti Genovefi z dvema rokopisnima prevodoma pripovednih del Martina Cochemskega v slovenščino – tj. koroškega rokopisa Dober legent teh svetnikov iz sredine ali druge polovice 18. stoletja in gorenjsko-rovtarskega Poljanskega rokopisa s prehoda iz 18. v 19. stoletje – razkrije določena ujemanja, ki bi lahko nakazovala obstoj predhodnega rokopisa, nastalega v okviru rokopisne kulture. Obravnavano knjižno izdajo in rokopisno kulturo povezuje tudi kratka ljudska pobožnost v dodatku na koncu knjige, ki je v nemškem izvirniku ni.","PeriodicalId":52517,"journal":{"name":"Jezik in Slovstvo","volume":"225 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-09-19","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"135014410","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
{"title":"Slovenski jezik v dvojezičnih osnovnih šolah v Porabju danes","authors":"Katalin Munda Hirnök, Sonja Novak Lukanović","doi":"10.4312/jis.68.2.57-73","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/jis.68.2.57-73","url":null,"abstract":"Pri ohranjanju slovenskega jezika v Porabju ima pomembno vlogo manjšinski izobraževalni sistem. Prispevek na podlagi ankete, izvedene med učitelji slovenščine in drugih predmetov, ki se poučujejo dvojezično na dveh dvojezičnih šolah v Porabju (Dvojezična osnovna šola Jožefa Košiča na Gornjem Seniku in Dvojezična osnovna šola Števanovci), proučuje, kako anketiranci ocenjujejo lastno znanje in rabo jezikov v družini in javnem življenju, položaj slovenskega jezika v osnovnih šolah ter različne dejavnike, ki so v podporo pouku slovenskega jezika. Prispevek prikazuje tudi stališča anketiranih do slovenskega jezika ter podatke o izkušnjah s poukom na daljavo v času prvega vala covida-19.","PeriodicalId":52517,"journal":{"name":"Jezik in Slovstvo","volume":"93 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-09-19","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"135014531","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
{"title":"Frazeološki neologizmi v slovenskih in nemških slovarjih","authors":"Saška Štumberger","doi":"10.4312/jis.68.2.171-183","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/jis.68.2.171-183","url":null,"abstract":"Frazeološke neologizme uvrščamo med večbesedne neologizme, zanje pa je značilen znan čas nastanka in sprejetja v slovar. Članek obravnava frazeme v Slovarju novejšega besedja slovenskega jezika (SNB) in nemških slovarjih neologizmov. Iskanje v slovenskem slovarju je potekalo tako, da so bila najprej zbrana večbesedna gesla z ekspresivnimi kvalifikatorji, nato pa so bili dodani tudi frazemi brez ekspresivnih kvalifikatorjev. Natančna predstavitev neologizmov v nemških slovarjih omogoča avtomatsko iskanje. Od skupno 2519 neologizmov je večbesednih 134, kar znaša 5,3 % gesel. Spletna orodja omogočajo izbiranje gesel po različnih kriterijih, pri čemer je za frazeme pomemben kriterij idiomatičnost, po katerem ločujemo popolna, delna in neidiomatična slovarska gesla. Raziskovanje frazeoloških neologizmov je v slovenskem jezikoslovju novo znanstveno področje. Analiza nemškega gradiva kaže, da je pri raziskovanju smiselna širša opredelitev frazeologije brez izločanja (idiomatičnih) terminoloških večbesednih leksemov. Poseben izziv pri raziskovanju frazeoloških neologizmov je zbiranje gradiva. Za boljšo uporabnost slovenskih slovarjev neologizmov bi bilo smiselno bolj natančno označevanje gesel tudi s stališča zgradbe in idiomatičnosti. To bi omogočalo boljšo uporabo gradiva za raziskovanje različnih vrst neologizmov in pridobivanje informacij o leksikalnih spremembah.","PeriodicalId":52517,"journal":{"name":"Jezik in Slovstvo","volume":"23 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-09-19","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"135014403","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
{"title":"Frazeosemantično makropolje ‘bogastvo, bogat človek’ v slovenskem in slovaškem jeziku","authors":"Mária Dobríková, Svetlana Kmecová","doi":"10.4312/jis.68.2.31-42","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/jis.68.2.31-42","url":null,"abstract":"Ker je frazeologija vsakega jezika antropocentrična, se v njej na metaforičen način odražajo različni pojavi človeškega življenja, vključno s tistimi medčloveškimi odnosi, ki temeljijo na nesorazmerni porazdelitvi finančnih in materialnih virov in ki so značilni za vse stopnje razvoja človeške družbe. Zato sta frazeosemantični makropolji ‘revščina, reven človek’ in ‘bogastvo, bogat človek’ v posameznih jezikih zelo obsežni. V prispevku se avtorici ukvarjata z drugo skupino, tj. s frazeološkimi in paremiološkimi enotami, ki se nanašajo na različne vidike bogastva, pri čemer primerjata prisotnost enot iz preučevanega pomenskega spektra v slovaščini in slovenščini. Pridobljeno gradivo delita na več skupin glede na izvor, sestavine in pomen. Na podlagi primerjalne analize ugotavljata, da gre za strukturno in pomensko zelo raznolike stalne besedne zveze, ki v obeh jezikih z različnimi jezikovnimi sredstvi izražajo podobno ali enako miselno vsebino. V več primerih gre za starejše enote, ki se danes uporabljajo le še redko ali sploh ne več, vendar so kljub temu pomemben del kulturne dediščine obeh jezikovnih skupnosti.","PeriodicalId":52517,"journal":{"name":"Jezik in Slovstvo","volume":"44 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-09-19","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"135014529","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
求助内容：
应助结果提醒方式：
京公网安备 11010802042870号
