{"title":"Mengeš v pozni prazgodovini","authors":"Janja Železnikar","doi":"10.3986/av.74.16","DOIUrl":"https://doi.org/10.3986/av.74.16","url":null,"abstract":"\u0000 \u0000 \u0000Mengeš ima bogato in pestro arheološko zgodovino, njegovo poselitveno podobo v preteklosti pa izrisujejo številne (četudi naključne) najdbe. Najzgodnejše zanesljivo potrjene sledi poselitve najdemo na hribu Gobavica. Poseljen je bil verjetno že v pozni bronasti dobi, zanesljivo pa v starejšem halštatskem obdobju (Ha C), ko je bil utrjen s kamnitim obzidjem. Njegovi prebivalci so dočakali prihod Rimljanov. \u0000Sočasno z višinsko naselbino so sledi poselitve izpričane tudi v nižini. Severovzhodno od Gobavice je bila najdena naselbinska plast, domnevno iz pozne bronaste dobe. Na jugovzhodnem vznožju Gobavice (danes območje OŠ Mengeš) je bila v letih 2021/22 odkrita večfazna naselbina. Najstarejši arheološki ostanki (stavbe in najdbe) datirajo v čas pozne bronaste dobe, sledijo halštatske, latenske, antične in poznoantične najdbe, ki kažejo na dokaj kontinuirano rabo tega prostora. \u0000Prazgodovinska grobišča so se raztezala od severovzhoda (Staretova drevesnica) do jugovzhoda (Zavrti, Grobeljska cesta, Zoranina in Zadružniška ulica). Pod Oranžerijo je bila najdena posoda-domnevno žara, ki nakazuje potencialno grobišče. Še eno grobišče je bilo na območju Puščave na Gobavici. Nekaj grobov je bilo najdenih tudi v Malem Mengšu ob gradnji obvozne ceste. Ali gre tu samo za ostanke nekropole ali morda tudi sočasne naselbine, bo verjetno bolje razvidno po obdelavi rezultatov raziskave. Vsa grobišča, razen tistega v Puščavi in morda pri Oranžeriji, kažejo na so- časnost skeletnega in žganega pokopa. \u0000 \u0000 \u0000","PeriodicalId":45152,"journal":{"name":"Arheoloski Vestnik","volume":"1 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.5,"publicationDate":"2023-07-14","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"70402132","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":3,"RegionCategory":"历史学","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
{"title":"Stratigrafsko najstarejši zgodnjesrednjeveški grobovi in začetek pokopavanja na grobišču Župna cerkev v Kranju","authors":"Jernej Rihter","doi":"10.3986/av.74.08","DOIUrl":"https://doi.org/10.3986/av.74.08","url":null,"abstract":"\u0000 \u0000 \u0000Članek se ukvarja z analizo grobov, izkopanih pri Župni cerkvi v Kranju, ki so bili na podlagi dosedanjih raziskav opredeljeni kot najstarejši na tem grobišču. Za takšne so bili do zdaj opredeljeni grobovi (večinoma) brez pridatkov, ki so bili globoko vkopani v prostorne in med seboj pravilno razmeščene grobne jame, obložene s kamni oz. lesom in orientirane proti vzhodu. Posamezne skupine takšnih grobov, izkopanih do leta 1984, so bile na podlagi arheoloških primerjav datirane v konec 7. in v 8. st. \u0000Analiza stratigrafije grobov celotnega grobišča, v katero smo vključili tudi ugotovitve poznejših izkopavanj in pregled zgodovine raziskav, pokažejo, da pri grobovih, do zdaj opredeljenih kot najstarejših, ni šlo vselej za stratigrafsko najstarejše grobove in da so bile med nekaterimi tudi superpozicije. \u0000V prispevku skušamo ugotoviti čas začetka pokopavanja na podlagi starih in novih kronoloških podatkov (relativna kronologija grobov in tipokronologija). Za izbrane stratigrafsko najstarejše grobove na tem grobišču prvič prinašamo radiokarbonske datacije (14C), ki smo jih časovno zožili z datacijami stratigrafsko mlajših grobov s predmeti. Obravnavani grobovi se po gradnji groba ločijo na dve skupini. Pokopavanje se je začelo najverjetneje v 8. st., pred letom 774/775 (14C) s prvo skupino, z možnim trajanjem vse do začetka pokopavanja druge skupine. Druga skupina grobov ni starejša od leta 774 in se je začela že pred začetkom 9. st. ali najpozneje takrat. \u0000 \u0000 \u0000","PeriodicalId":45152,"journal":{"name":"Arheoloski Vestnik","volume":"1 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.5,"publicationDate":"2023-07-14","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"70401455","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":3,"RegionCategory":"历史学","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Daria Ložnjak Dizdar, C. Metzner-Nebelsick, P. Rajić Šikanjić, Antonela Barbir, Julia Katarina Fileš Kramberger
{"title":"Two Graves from Batina: An indication of the economic role and social status of women near the Danube in the Early Iron Age","authors":"Daria Ložnjak Dizdar, C. Metzner-Nebelsick, P. Rajić Šikanjić, Antonela Barbir, Julia Katarina Fileš Kramberger","doi":"10.3986/av.74.04","DOIUrl":"https://doi.org/10.3986/av.74.04","url":null,"abstract":"\u0000 \u0000 \u0000The majority of the Early Iron Age cremation graves of women near the Middle Danube in northeast Croatia and northwest Serbia, in the cemeteries of Batina, Dalj, Vukovar, Sotin and Doroslovo, contained an urn, a set of ceramic vessels, and sometimes costume accessories and additional jewellery items, such as hair bands, pendants, or fibulae. The present paper uses interdisciplinary analysis and interpretation to examine the chronology of graves 101 and 105 from the cemetery of Batina and the role of the women in the community that lived on the site in the Early Iron Age. \u0000 \u0000 \u0000","PeriodicalId":45152,"journal":{"name":"Arheoloski Vestnik","volume":"1 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.5,"publicationDate":"2023-07-14","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"47523808","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":3,"RegionCategory":"历史学","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
{"title":"On the Significance of Divje babe I Cave for the Stratigraphy, Sedimentology, and Chronology of Palaeolithic Cave Sites in Slovenia","authors":"Matija Turk, Janez Turk","doi":"10.3986/av.74.01","DOIUrl":"https://doi.org/10.3986/av.74.01","url":null,"abstract":"\u0000 \u0000 \u0000The article reviews the development and interpretation of procedures used in the study of the sedimentary sequence of the Divje babe I Palaeolithic cave site. The data were obtained from publications, archives, and personal information provided by Ivan Turk, who directed the excavations and directed the laboratory investigations. The profile of Divje babe I is currently the best researched and chronologically defined Late Pleistocene cave profile in Slovenia. For the first time, various sedimentological and other data from the standard profile were upgraded with the same data obtained on standardized ground plan surfaces and depths. A large spatial (lateral) variability was discovered, associated with generally contemporaneous but different cave microenvironments, which were crucially influenced by different amounts of water in all aggregate states. Without taking into account temporal and spatial dimensions, it would not be possible to combine all statistical sets of collected data on sediments, their contents, and climatic parameters into a unified system. \u0000 \u0000 \u0000","PeriodicalId":45152,"journal":{"name":"Arheoloski Vestnik","volume":"1 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.5,"publicationDate":"2023-07-14","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"70401687","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":3,"RegionCategory":"历史学","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
{"title":"Prazgodovinska Ljubljana: urbano trgovsko središče na stičišču poti","authors":"Petra Vojaković","doi":"10.3986/av.74.19","DOIUrl":"https://doi.org/10.3986/av.74.19","url":null,"abstract":"\u0000 \u0000 \u0000Prazgodovinska naselbina na prostoru današnje Ljubljane je bila zgrajena na stičišču pomembnih prometnic in je delovala kot trgovsko središče že od kulture žarnih grobišč. Življenje v njej je potekalo od 13. do 5. st. pr. n. št., pri čemer je od sredine 8. in v 7. st. pr. n. št. opazen drastičen upad v poselitvi, kar se odraža tudi v majhnem številu grobov. Notranja struktura naselbine, odkrite na Tribuni (predel Prul), nam priča o premišljeni, dobro načrtovani ter strnjeni poselitvi. V njej se zrcalijo zametki urbanih elementov, sploh upoštevajoč domnevo, da je akropola stala na strateško pomembnem Grajskem hribu in da je bilo na Tribuni »spodnje mesto« večjega naselbinskega areala, v katerem so živeli in ustvarjali obrtniki (rokodelci) in trgovci. Ob reki Ljubljanici bi smeli pričakovati predel z gospodarskimi objekti oz. delavnicami ter pristan, na območju Poljan pa zaradi rodovitnih evtričnih rjavih tal polja, na katerih so uspevale kultivirane rastline. \u0000 \u0000 \u0000","PeriodicalId":45152,"journal":{"name":"Arheoloski Vestnik","volume":"1 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.5,"publicationDate":"2023-07-14","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"70402309","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":3,"RegionCategory":"历史学","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
{"title":"Kopa nad Kompoljami pri Lukovici: gradišče in grobišče iz starejše železne dobe","authors":"Matija Zupan, Tomaž Fabec, Boštjan Laharnar","doi":"10.3986/av.74.18","DOIUrl":"https://doi.org/10.3986/av.74.18","url":null,"abstract":"\u0000 \u0000 \u0000Na grebenasti vzpetini Reber nad vasjo Kompolje, vzhodno od Lukovice pri Domžalah, ležijo ostaline manjšega utrjenega naselja oz. gradišča. Odkritja s sondiranja leta 1879 datirajo gradišče v starejšo železno dobo. Greben Reber se na vzhodu konča z nekoliko višjo vzpetino, imenovano Kopa. Leta 2019 so na kolovozu, ki vodi po južnem pobočju Kope in Rebri, našli predmete iz starejše železne dobe. Na območju odkritja najdb so sledile arheološke raziskave Centra za preventivno arheologijo (2019) in Narodnega muzeja Slovenije (2021). Ugotovili smo, da najdbe izvirajo iz enega ali več skeletnih grobov. Razen dela zasutja grobne jame s keramičnim loncem in železnim nožem so bili pokopi uničeni, najdbe razmetane po nasutjih kolovoza, prav tako človeške kosti, ki so pripadale najmanj dvema osebama. Vse kaže, da so grob ali grobove razkopali ob gradnji kolovoza, morda že leta 1819, ko so najverjetneje prav tukaj našli bronasto negovsko čelado. \u0000 \u0000 \u0000","PeriodicalId":45152,"journal":{"name":"Arheoloski Vestnik","volume":"9 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.5,"publicationDate":"2023-07-14","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"70402263","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":3,"RegionCategory":"历史学","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Bine Kramberger, Marija Lubšina Tušek, Tjaša Tolar
{"title":"Naselbina iz poznega neolitika in zgodnje bakrene dobe v Stopercah (Haloze)","authors":"Bine Kramberger, Marija Lubšina Tušek, Tjaša Tolar","doi":"10.3986/av.74.02","DOIUrl":"https://doi.org/10.3986/av.74.02","url":null,"abstract":"V članku so predstavljeni rezultati interdisciplinarnih raziskav naselbine v Stopercah, ki je bila raziskana leta 2009 ob gradnji vzporednega plinovoda v Halozah. V pozni neolitik je opredeljena jama (SE 128) s keramičnim inventarjem savske skupine lengyelske kulture, večina mlajših ostalin pa pripada naselju lasinjske kulture iz zgodnje bakrene dobe. Naselje je obsegalo v raziskanem delu vsaj štiri hiše, grajene s stojkami, zemljanko z ognjiščem in šest manjših lesenih objektov. Analiza najdb in rezultati datiranja z metodo radioaktivnega ogljika 14C po postopku AMS kažejo, da je poznoneolitska jama iz sredine 5. tisočletja pr. n. št., naselje lasinjske kulture pa iz konca 5. ali začetka 4. tisočletja pr. n. št. Arheobotanične analize kažejo, da so v zgodnji bakreni dobi za gradnjo uporabljali pretežno les venčasto poroznih listavcev, analize semen pa na gojenje vsaj dveh vrst pšenic (Triticum monococcum in T. dicoccum). Maloštevilni živalski ostanki pripadajo prašiču (Sus sp.).","PeriodicalId":45152,"journal":{"name":"Arheoloski Vestnik","volume":"1 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.5,"publicationDate":"2023-07-14","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"70401777","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":3,"RegionCategory":"历史学","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
{"title":"Gorenjska v halštatskem obdobju","authors":"Biba Teržan","doi":"10.3986/av.74.11","DOIUrl":"https://doi.org/10.3986/av.74.11","url":null,"abstract":"\u0000 \u0000 \u0000V času kulture žarnih grobišč, zlasti v prehodnem obdobju v starejšo železno dobo se je na Gorenjskem izoblikovala posebna kulturna skupina, ki jo označuje vrsta njej lastnih značilnosti: 1 – naselbine v več nivojih z jedrom na vzpetini oz. naravno zavarovanem kraju in spodnjim naseljem v dolini/ kotlini (Kranj, Bled, Mengeš, Ljubljana), za katere menimo, da prestavljajo središča lokalnega značaja; 2 – žgan pokop tako v planih grobovih/grobiščih kot tudi v gomilah, pogosto s centralnimi grobnimi kamrami; 3 – grobovi so pretežno opremljeni s skromnimi pridatki, izjeme predstavljajo le nekateri grobovi z večjim številom keramičnih posod, ki tvorijo jedilno-pivske servise in nekateri bogatejši ženski grobovi, ki izstopajo po svojem nakitu. Moški grobovi so povečini skromno opremljeni, v starejšem halštatskem obdobju v njih praviloma ni orožja. Do sprememb v prilaganju orožja v grobove je prišlo v mlajšem obdobju, kar pa ni značilno le za Gorenjsko, temveč je veliko širši fenomen. \u0000Kljub očitnim podobnostim in stikom Gorenjske s sosednjimi kulturnimi skupinami, kot so skupina Breg/Frög na Koroškem in štajersko-panonska skupina, estenska in svetolucijska skupina ter dolenjska skupina, so razlike med njimi tako evidentne, da v samosvojost gorenjske ali gorenjsko-ljubljanske kulturne skupine v halštatskem obdobju ni za dvomiti. \u0000 \u0000 \u0000","PeriodicalId":45152,"journal":{"name":"Arheoloski Vestnik","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.5,"publicationDate":"2023-07-14","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"49664478","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":3,"RegionCategory":"历史学","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
{"title":"Ostrogoths in Slovenia? Case study of a Late Antique cemetery in Miren, western Slovenia","authors":"Vesna Tratnik, Špela Karo","doi":"10.3986/av.74.06","DOIUrl":"https://doi.org/10.3986/av.74.06","url":null,"abstract":"\u0000 \u0000 \u0000The archaeological investigations conducted between 2009 and 2013 at Japnišče, a site in Miren, unearthed part of a cemetery from the late 5th and early 6th century. It is a small cemetery located at a formerly major road that connected Aquileia and Emona. Nine burials have thus far been investigated, though the scattered finds of human bones in the mixed layers and fills of pits suggest the burial ground was originally larger. A particular feature of the cemetery is the East Germanic elements visible in the costume and the artificially deformed skulls. We argue that these elements indicate the presence of a Germanic population, with historical sources pointing to the Ostrogoths as the most likely people. The interpretation of the Miren cemetery relies on a meticulous typo-chronological analysis of the recovered grave goods, as well as a study of objects from the late 4th and early 5th centuries that originated from the Lower Danube Basin, and the study of East Germanic elements from the late 5th and the initial decades of the 6th century unearthed at sites in Slovenia. Finally, the site is compared with similar cemeteries in Italy and Austria. \u0000 \u0000 \u0000","PeriodicalId":45152,"journal":{"name":"Arheoloski Vestnik","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.5,"publicationDate":"2023-07-14","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"48999001","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":3,"RegionCategory":"历史学","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
{"title":"Lysippean models on two roman reliefs from Poetovio","authors":"K. Šmid","doi":"10.3986/av.74.10","DOIUrl":"https://doi.org/10.3986/av.74.10","url":null,"abstract":"\u0000 \u0000 \u0000This contribution discusses two relief depictions, which follow the works of the Greek master Lysippus. One of the partially preserved reliefs, depicting a youth in motion, characterised by the lock of hair on the front has been in the hitherto literature differently interpreted; Josip Korošec explained it as Kairos. The depictions of that deity share the lock of hair above the front, nakedness, posture, and scales, attached to the cords of the scales, which could also be held by the Poetovian youth. Regarding the other stone relief, the direction of the movement is quite unusual and can be taken after gem depictions, which could (also due to some alterations in arm posture and lower quality) serve as the direct source. \u0000In the lateral side of the ara (either votive or funerary) Hercules, who follows the type of Weary Hercules, ascribed to Lysippus is depicted. The latter is (in contrast to the rarely imitated Kairos) one of the most widespread types in the Imperial era. The depictions of opera nobilia in Poetovian relief sculpture doubtless attest to the fact that the cultivated inhabitants were aware of and commissioned representations of the well-known works of Greek statuary. \u0000 \u0000 \u0000","PeriodicalId":45152,"journal":{"name":"Arheoloski Vestnik","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.5,"publicationDate":"2023-07-14","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"48378987","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":3,"RegionCategory":"历史学","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}