{"title":"KONCEPT KREPITVE ODPORNOSTI DRUŽBE/THE CONCEPT OF STRENGHTENING THE RESILIENCE OF SOCIETY","authors":"","doi":"10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.22.4","DOIUrl":"https://doi.org/10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.22.4","url":null,"abstract":"","PeriodicalId":312853,"journal":{"name":"CONTEMPORARY MILITARY CHALLENGES","volume":"32 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2020-10-23","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"122719101","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
{"title":"NOVA VLOGA OBOROŽENIH SIL KOT ODZIV NA ASIMETRIČNE GROŽNJE/THE NEW ROLE OF ARMED FORCES AS A RESPONSE TO ASYMMETRIC THREATS","authors":"","doi":"10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.22.3","DOIUrl":"https://doi.org/10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.22.3","url":null,"abstract":"","PeriodicalId":312853,"journal":{"name":"CONTEMPORARY MILITARY CHALLENGES","volume":"17 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2020-09-30","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"122418577","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
{"title":"THE MILITARY FAMILY: DYNAMICS, STRENGTHS AND CHALLENGES","authors":"H. Foran","doi":"10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.22.2.re","DOIUrl":"https://doi.org/10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.22.2.re","url":null,"abstract":"Family relationships remain one of the most valuable and meaningful human experiences, within and outside of the military, and when loss or conflict occurs, this has profound effects on individuals and society. Furthermore, family support can influence occupational outcomes such as recruitment, retention, and military readiness. Family loyalty to the armed services can be transmitted intergenerationally and can influence public support for the military as an institution. The interplay between the family, the military, and broader society are considered throughout this special issue. This special edition on military families in Contemporary Military Challenges provides informative sociological perspectives on “military families” both in Slovenia and internationally. Each article tackles unique and significant issues related to military families and society. The lens of the socio-ecological model for risk and protective factor research, in combination with an implementation science approach and attention to contextual factors, is what is needed to move forward in supporting military families. Taken together, the articles in this special issue highlight the complexity and importance of military families and the related policy implications. In the field of family science, not enough attention has been given to the implementation of science research. To do this, one needs to consider both current and past policies and how they have affected families at different socio-ecological levels. As a basis for considering policies and research agendas, the historical context of the family and its relationship with the military in Slovenia and internationally is a good start (see article by Jelusic, Jeznic, & Juvan 2020). Research on military families in Slovenian Armed Forces is a relatively young field and of increasing importance given the changes in the last three decades, after becoming an all-voluntary force and the professionalization of the military. The authors detail the organizational and policy changes in Slovenia that have developed concurrently with military family research internationally and at home. The relevance of military families is now more widely recognized, yet barriers to the successful implementation of support programmes remain. The articles by Hess 2020, Jakopic 2020, and Kasearu et al. 2020 provide several examples of support programmes that can strengthen military families and bolster military family readiness. To achieve the best outcomes, the focus needs to not only be on the treatment of problems, but also on the primary prevention of risk factors and promotion of resilient families (e.g. through fostering high-quality intimate relationships). Promoting resilient families requires the provision of support at multiple levels of operation including psychological support, social care, legal counselling, and spiritual care. In addition to contextual perspectives and policy review, another fundamental part of military family research","PeriodicalId":312853,"journal":{"name":"CONTEMPORARY MILITARY CHALLENGES","volume":"110 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2020-06-17","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"132294343","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
{"title":"MILITARY FAMILY READINESS: THE IMPORTANCE OF BUILDING FAMILIAL RESILIENCE AND INCREASING FAMILY WELL-BEING THROUGH MILITARY COMMUNITY SUPPORT AND SERVICES","authors":"D. Hess","doi":"10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.22.2.5","DOIUrl":"https://doi.org/10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.22.2.5","url":null,"abstract":"Zveza Nato zajema različno večnacionalno okolje in najrazličnejše sisteme socialne podpore, saj večina družin nima na voljo infrastrukturne podpore, ki so je vajene. Družinam ob napotitvi v Natovo bazo prilagajanje na vojaško življenje, raznovrstnost kultur in jezik države gostiteljice zato pomeni izziv. Podpora in storitve vojaške skupnosti so lahko za vojaške družine še posebno koristne, saj je med napotitvami, ločenim življenjem in selitvami potreba po taki podpori večja. Namen prispevka je pripraviti pregled literature in poudariti pomen podpore skupnosti, storitev ter državnih programov, ki spodbujajo odpornost družine med življenjem v tujini, in kako se lahko ti zaščitni ukrepi uporabljajo za vse družine oboroženih sil. Ključne besede Odpornost, dobrobit, vojaška družina, podpora skupnosti, centri za podporo družinam, podporni programi in storitve. NATO encompasses a diverse multinational environment and wide-ranging social support systems as most families do not have the normal infrastructure support they are used to. Assignment to a NATO base presents a challenge as families navigate military life, a diverse culture and language of the host nation. Military community support and services may be particularly beneficial for military families due to the increased need of such support during deployments, separations, and relocations. The goal of this article is to review the existing literature and highlight the importance of community support, services, and state programs that foster family resilience while stationed overseas; and how these protective measures may be applied to all the families of the armed forces. Key words Resilience, well-being, military family, community support, family support center, support services and programs.","PeriodicalId":312853,"journal":{"name":"CONTEMPORARY MILITARY CHALLENGES","volume":"18 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2020-06-17","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"132060492","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
{"title":"STRUCTURE OF THE SUPPORT SYSTEM FOR MILITARY FAMILIES IN THE UNITED KINGDOM, GERMANY AND SLOVENIA","authors":"Matej Jakopič","doi":"10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.22.2.6","DOIUrl":"https://doi.org/10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.22.2.6","url":null,"abstract":"Povzetek V prispevku obravnavamo antropološke in sociološke lastnosti vojakov ter vojaških družin. Predstavljamo urejenost podpore vojaškim družinam v Združenem kraljestvu, Nemčiji in Sloveniji. Natančneje preučujemo pravne podlage v Sloveniji, ki so temelj urejenosti podpore tem družinam, ter dejavnosti oddelka Celostne skrbi pripadnikov Slovenske vojske in Vojaškega vikariata, ki se v Slovenski vojski edina ukvarjata z njihovo podporo. V sklepnem delu opozarjamo na razhajanje med sistemsko organiziranostjo in individualnim pristopom v skrbi za te družine. S člankom se želimo približati odgovoru na vprašanje, kateri način podpore in skrbi za družine slovenskih vojakov je najustreznejši. Ključne besede: družina, vojaška družina, Slovenska vojska, Celostna skrb za pripadnike, Vojaški vikariat. Abstract The article aims to bring forth the anthropological and sociological characteristics affecting the military personnel and military families. It presents the structure of the support system for military families in the United Kingdom, Germany and Slovenia. For the latter, legal bases are presented regulating the support for military families, and the activities of the Comprehensive Care Section and the Military Chaplaincy, which are the only two bodies in the Slovenian Armed Forces to engage in the support of military families. The aim of the article is to contribute a piece of the answer to the big question: how to find the correct and appropriate path to help the families of Slovenian soldiers. Key words Family, military family, Slovenian Armed Forces, military personnel welfare, Military Chaplaincy","PeriodicalId":312853,"journal":{"name":"CONTEMPORARY MILITARY CHALLENGES","volume":"27 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2020-06-17","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"126582427","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
{"title":"RECENZIJA VOJAŠKE DRUŽINE: DINAMIKA, PREDNOSTI IN IZZIVI","authors":"Heater M. Foran","doi":"10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.22.2.r","DOIUrl":"https://doi.org/10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.22.2.r","url":null,"abstract":"Družinski odnosi predstavljajo eno izmed najdragocenejših človekovih izkušenj, tako znotraj kot zunaj vojske, zato lahko morebiten razdor ali nesoglasje močno vpliva na posameznike in družbo. Podpora družini vpliva tudi na poklicne kazalnike, kot so pridobivanje in zadržanje kadra ter pripravljenost vojske. Pripadnost družine vojaški službi se lahko prenaša iz generacije v generacijo in vpliva na javno podporo vojski kot ustanovi. V tej tematski številki Sodobnih vojaških izzivov so predstavljeni medsebojni vplivi družine, vojske in širše družbe. Prispevki o vojaških družinah dajejo vpogled v sociološke vidike »vojaških družin« v Sloveniji in tujini. V člankih so obravnavana svojevrstna in pomembna vprašanja, povezana z vojaškimi družinami ter družbo. Za dosego napredka pri podpori vojaških družin je nujen objektiv socioekološkega modela za raziskovanje dejavnikov tveganja in zaščite v kombinaciji z znanstvenim pristopom in osredotočenostjo na kontekstualne dejavnike. Avtorji so se zato v svojih člankih osredinili na kompleksnost in pomen vojaških družin ter učinke politike, ki je s tem povezana. Na področju vede o družini je le malo pozornosti namenjene znanstvenim raziskavam, zato bi bilo treba preučiti sedanje in pretekle razmere na tem družbenem področju ter njihov vpliv na družine različnih socioekoloških ravni. Kot podlaga za obravnavo politik in raziskovalnih načrtov je lahko dobro izhodišče zgodovinsko ozadje družine in njenih odnosov z vojsko v Sloveniji in tujini (Jelušič, Jelušič Južnic in Juvan, 2020). Raziskave o vojaških družinah v Slovenski vojski so razmeroma novo in vedno pomembnejše področje, če upoštevamo spremembe v zadnjih treh desetletjih, ki so se zgodile zaradi prostovoljnega služenja in nato še profesionalizacije vojske. Avtorji se podrobno ukvarjajo tudi z organizacijskimi in političnimi spremembami v Sloveniji, ki so potekale hkrati z raziskovanjem vojaških družin doma in v tujini. Čeprav se vojaškim družinam zdaj priznava širši pomen, še vedno ostajajo ovire do uspešnega izvajanja podpornih programov. Hess, Jakopič in Kasearu s sodelavci v svojih prispevkih (2020) navajajo več primerov podpornih programov, ki vojaške družine lahko krepijo in povečajo njihovo pripravljenost. Za doseganje najboljših kazalnikov se je treba usmeriti ne samo v reševanje težav, temveč tudi v primarno preprečevanje dejavnikov tveganja in spodbujanje odpornih družin (na primer s spodbujanjem kakovostnih zaupnih odnosov), za kar je nujna podpora na več ravneh delovanja, vključno s psihološko podporo, socialnim varstvom, pravnim svetovanjem in duhovno oskrbo. Poleg kontekstualnih vidikov in preučitve družbenih razmer je pomemben del raziskovanja vojaških družin tudi opredelitev dejavnikov tveganja in zaščite za socioekološke kazalnike na podlagi empiričnih raziskav. Vuga (2020) opisuje akcijski načrt za sedanje raziskave, v katerem so opredeljeni dejavniki različnih socioekoloških ravni, ki vplivajo na kazalnike o vedenjskem zdravju družin. Med ","PeriodicalId":312853,"journal":{"name":"CONTEMPORARY MILITARY CHALLENGES","volume":"108 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2020-06-17","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"125992759","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
{"title":"GUEST EDITOR'S EDITORIAL","authors":"Ả. D. Roiste, Majella Mulkeen, A. Johnson","doi":"10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.22.2.xx","DOIUrl":"https://doi.org/10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.22.2.xx","url":null,"abstract":"I will begin my introductory thoughts with a touch of humour. Just over a hundred years ago in the Austro-Hungarian army, it was not desirable for young officers to marry too soon and start a family. Their thoughts had to stay clear and their hearts in the right place – in the country, not the girl. A Slovenian soldier today can thus be happy to be able to marry and have a family. This cursory and humorous historical comment also touches on the content described in more detail and more seriously in the following pages of this special issue. Military families have been an important topic in different fields of science around the world for at least 50 years, while Slovenia is breaking new ground by putting down what is currently known and taking a comprehensive approach to studying military families. Since July 2019, the Faculty of Social Sciences of the University of Ljubljana, with the cooperation of The Peace Institute, has been carrying out the project Military Specific Risk and Protective Factors for Military Family Health Outcomes with the support of the Slovenian Research Agency. The researchers are very grateful to the Slovenian Armed Forces for supporting these research efforts, and to the editorial board of Contemporary Military Challenges for being willing to devote the entire issue to this important topic which, we have to admit, represents a support, although a marginal, activity alongside other military challenges. We are also aware, however, that support is very important in any fight, and may significantly contribute to victory. The introduction identifies the study subject of this issue of the publication. Family is placed in a civilian environment, but where do we place and how do we understand a military family? There are no military bases in Slovenia in which families are subject to military socialization; there is no intertwining of the military hierarchy with the social status of a family. In a welfare state like Slovenia, military families are not offered any special benefits that would set them apart from other families in the civilian environment. In the United States, for example, military families are often physically separated from the civilian environment and subject to military requirements; in Estonia, the term military family is associated with former Soviet officer families; in Sweden, the term is neither known nor used. And in Slovenia? The Service in the Slovenian Armed Forces Act, adopted in 2007, which significantly contributed to the legalization of comprehensive support for members of the Slovenian Armed Forces, defined military families indirectly by listing those, in addition to SAF members, entitled to comprehensive care. Our research shows that a military family is understood as a family in which at least one family member is employed by the Slovenian Armed Forces. We are talking of different forms of military families – it can be a parent or a child employed by the SAF; it can be a nuclear or a multigener","PeriodicalId":312853,"journal":{"name":"CONTEMPORARY MILITARY CHALLENGES","volume":"18 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2020-06-17","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"125245016","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
{"title":"UVODNIK DRUŽINA KOT NEVIDNI STEBER VOJAŠKEGA POKLICA","authors":"","doi":"10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.22.2.0","DOIUrl":"https://doi.org/10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.22.2.0","url":null,"abstract":"V zadnji lanski številki Sodobnih vojaških izzivov, ki smo jo posvetili organizacijski kulturi, smo objavili tudi članka, v katerih so avtorice objavile rezultate raziskave o zanimanju mladih za vojaški poklic. Gre za zelo aktualno temo, saj se Slovenska vojska v zadnjem desetletju spoprijema z manjšim zanimanjem za vojaški poklic, kar se kaže v postopnem zmanjševanju njenih vrst, čeprav država svojih interesov v povezavi z dejavnostmi vojske ne zmanjšuje. Prav nasprotno. Slovenska vojska ima poleg rednih nalog od začetka evropske migrantske krize leta 2015 dodatne pri varovanju schengenske meje, prav tako pa je bila zelo dejavna v času epidemije COVID-19. Nataša Troha in Nuša Gorenak iz Slovenske vojske sta opravili raziskavo na vzorcu 7418 srednješolcev ter rezultate opisali v prispevku z naslovom Značilnosti dela skozi oči generacije mladih: raziskava mladi in motivi za vojaški poklic. Tudi Nina Rosulnik in Janja Vuga Beršnak sta opravili raziskavo pri 221 študentkah in študentih, rezultate pa predstavili v prispevku z naslovom Kaj pritegne mladostnike 21. stoletja, da se zaposlijo v vojaški organizaciji. Rezultati obeh raziskav so zanimivi in zelo koristni za vse, ki si prizadevajo popolniti Slovensko vojsko. Njihova naloga ni lahka, razlogov za to pa je veliko. Eden glavnih je, da popolnjevanje Slovenske vojske ni le izziv za SV, temveč za slovensko državo, njeno vlado in državno upravo. Gre za sistemski izziv, ki se ga je treba tako tudi lotiti. Zanimivo je, da je na primer Policiji uspelo ohraniti enako število zaposlenih, kot ga je imela pred leti, vojska pa ne. V čem je torej razlika med policijskim in vojaškim poklicem? Včasih se nam zdita podobna, spet drugič ugotavljamo, da sploh nista primerljiva. V znanstvenem smislu med drugim tudi ta izziv preučuje vojaška sociologija. Če se vrnemo k raziskavi naših štirih avtoric in njihovim ugotovitvam, izvemo, da je za mlade, ki še nimajo družin, pojem družine kot vrednota zelo pomemben dejavnik, ki vpliva na njihovo izbiro poklica. Troha in Gorenak sta ugotovili, da so dijaki po prioritetah med 24 trditvami na drugo mesto razvrstili s povprečno oceno 3,3 trditev, da bi jih motilo, če bi bili zaradi dela dalj časa odsotni od družine in prijateljev. Rosulnik in Vuga Beršnak sta ugotovili, da je med vrednotami, ki so mladim študentom najpomembnejše, družina na prvem mestu. Navedeno je razlog več, da se je treba vsebinam, povezanimi z vojaškimi družinami, bolj posvetiti. Zaradi tega smo se za sodelovanje pri pripravi naše tokratne tematske številke dogovorili s predavateljico in raziskovalko na Fakulteti za družbene vede Janjo Vuga Beršnak, ki je vodja projekta z naslovom Vojaško specifični dejavniki tveganja za dobrobit vojaških družin (J5 1786), financira pa ga Agencija Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost. Res je, da se v zgodovini Sodobnih vojaških izzivov tokrat prvič tematsko posvečamo vojaškim družinam, v vojaški sociologiji pa jih to vsebino veliko raziskuje že dolgo. Vojaške druž","PeriodicalId":312853,"journal":{"name":"CONTEMPORARY MILITARY CHALLENGES","volume":"1 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2020-06-17","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"129251356","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
{"title":"UVODNIK GOSTUJOČE UREDNICE","authors":"","doi":"10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.22.2.x","DOIUrl":"https://doi.org/10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.22.2.x","url":null,"abstract":"Uvodne misli si bom drznila začiniti z nekaj humorja. Še pred dobrimi sto leti v avstro-ogrski vojski ni bilo zaželeno, da se mladi častniki prekmalu poročijo in ustvarijo družino. Njihove misli so morale ostati bistre in njihovo srce na pravi strani, pri državi in ne dekletu. Slovenski vojak in vojakinja sta danes zato lahko zadovoljna, da se smeta poročiti in imeti družino. Naj bo to bežen in humoren zgodovinski komentar, ki se dotika tudi vsebin, ki so natančneje in resneje opisane na naslednjih straneh te posebne številke. Vojaške družine so že vsaj 50 let pomembna tema različnih znanosti po svetu, v Sloveniji pa orjemo ledino tako s popisom dosedanjih spoznanj kot tudi s celovitim pristopom k preučevanju vojaških družin. Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani s sodelovanjem Mirovnega inštituta od julija 2019 izvaja projekt Vojaško specifični dejavniki tveganja za dobrobit in zdravje vojaških družin ob podpori Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Raziskovalci smo zelo hvaležni, ker nas pri raziskovalnih prizadevanjih organizacijsko podpira Slovenska vojska in ker je bilo uredništvo revije Sodobni vojaški izzivi pripravljeno podpreti naše delo tako, da je namenilo celotno številko tej pomembni temi, ki pa, to moramo priznati, z vidika vojske predstavlja podporno dejavnost, vendar ob vseh drugih izzivih morda obrobno tematiko. Vemo pa tudi, da je za vsak boj podpora zelo pomembna in morda lahko pomembno pripomore k zmagi. V uvodu naj opredelim predmet preučevanja te številke revije. Družino umeščamo v civilno okolje. Kam pa umeščamo in kako razumemo vojaško družino? V Sloveniji ni vojaških baz, v katerih bi bile družine podvržene vojaški socializaciji, ni prepletanja vojaške hirerhije z družbenim položajem družine. V državi blaginje, za kakršno imamo Slovenijo, vojaškim družinam niso ponujene posebne ugodnosti, ki bi jih v civilnem okolju ločevale od drugih. V ZDA, na primer, so vojaške družine velikokrat fizično ločene od civilnega okolja in podrejene vojaškim zahtevam, v Estoniji se termin vojaška družina povezuje z nekdanjimi sovjetskimi častniškimi družinami, na Švedskem tega termina ne poznajo in ne uporabljajo. Pa v Sloveniji? Zakon o službi v Slovenski vojski, sprejet leta 2007, ki je pomembno prispeval k uzakonitvi celostne podpore za pripadnike in pripadnice Slovenske vojske, je vojaške družine definiral posredno, z naštevanjem, kdo vse je upravičen do celostne skrbi poleg pripadnika SV. Naše dosedanje raziskovanje kaže, da se vojaška družina razume kot družina, v kateri je vsaj en družinski član zaposlen v Slovenski vojski. Pri tem govorimo o različnih oblikah vojaških družin, lahko gre za starša ali za otroka zaposlenega v SV, lahko gre za jedrno ali večgeneracijsko družino, za družino, v kateri sta oba starša zaposlena v SV, ali družino, v kateri je vojaške škornje obul oče ali mati. Vojaška družina je več kot zakonsko definirana jedrna družina pripadnika ali pripadnice SV. Gre za vprašanje identite","PeriodicalId":312853,"journal":{"name":"CONTEMPORARY MILITARY CHALLENGES","volume":"116 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2020-06-17","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"117191811","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
{"title":"MILITARY FAMILIES: THE PROFESSION'S INVISIBLE BACKBONE","authors":"","doi":"10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.22.2.00","DOIUrl":"https://doi.org/10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.22.2.00","url":null,"abstract":"Last year's final issue of Contemporary Military Challenges, which was dedicated to organizational culture, also included two articles publishing the results of a survey on young people's interest in the military profession. This is a very topical issue as, in the last decade, the Slovenian Armed Forces has been facing a decreasing interest in the military. This is reflected in the gradual reduction in the number of personnel, although the interests of the state in terms of military activities are not reducing – quite the contrary. Ever since the beginning of the European migrant crisis in 2015, the Slovenian Armed Forces has been combining its regular functions with additional tasks assigned within the protection of the Schengen border, and recently has been actively involved in the activities around the Covid-19 epidemic. Nataša Troha and Nuša Gorenak from the Slovenian Armed Forces conducted a survey on a sample of 7,418 high school students and described the results in their article, Job characteristics through the eyes of the young generation: survey research “Youth and their motives for the military profession”. Nina Rosulnik and Janja Vuga Beršnak also conducted a survey of 221 male and female students, and presented the results in an article entitled What motivates the young people of the 21st century to join the military? The results of both surveys are interesting and very useful for all those involved in the Slovenian Armed Forces’ manning efforts. Their task is not easy for a number of reasons. One of the main ones is that the manning of the Slovenian Armed Forces is not only a challenge for the military, but also for the Slovenian state, its government and the state administration. It is a systemic challenge and it should be tackled as such. Interestingly enough, the police have managed to retain the number of their employees compared to previous years, while the Slovenian Armed Forces has not. So, what is the difference between the police and the military as professions? At times they seem similar, but again, at other times, we find them completely incomparable. Scientifically, this challenge, among others, is examined by military sociology. Returning to the research of our four authors and their findings we learn that for young people who do not yet have their own families, the notion of family as a value is a very important factor influencing their choice of profession. Troha and Gorenak established that, from a total of 24 statements, the question of whether it would bother them to be away from family and friends for a long period of time due to work ranked second among high-school students’ priorities, with an average score of 3.3 out of 5. Rosulnik and Vuga Beršnak, on the other hand, found that family ranks first among the values that are most important to young students. These facts provide yet another reason to devote more attention to issues related to military families. In the preparation of our thematic issue, we conseque","PeriodicalId":312853,"journal":{"name":"CONTEMPORARY MILITARY CHALLENGES","volume":"2 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2020-06-17","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"127601530","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}