{"title":"Mesto kmetijskih živali v »večvrstni etnografiji«","authors":"Bojan Baskar","doi":"10.4312/svetovi.1.2.16-32","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/svetovi.1.2.16-32","url":null,"abstract":"Kmetijske (oziroma »koristne«) živali niso deležne povečanega splošnega zanimanja za živali, ki je v družboslovnih in humanističnih vedah dobilo ime »zasuk k živalim« (animal turn). Nasprotno, zdi se, da zanimanje za kmetijske živali kljub temu celo usiha in da se to dogaja tudi v etnologiji-antropologiji – vedi, ki je med vsemi temi vedami tradicionalno kazala največ zanimanja zanje. Članek analizira genealogijo, okoliščine in vzroke historičnega procesa postopnega marginaliziranja, izključevanja in izrinjanja kmetijskih živali v bogatih zahodnih družbah ter posveti posebno pozornost tem procesom v antropologiji.","PeriodicalId":299134,"journal":{"name":"Svetovi: revija za etnologijo, antropologijo in folkloristiko","volume":"7 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-07-31","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"129542736","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
{"title":"Kako narediti dobrega konja?","authors":"Lea Podgoršek","doi":"10.4312/svetovi.1.2.48-59","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/svetovi.1.2.48-59","url":null,"abstract":"Reja domačih živali je ljudi od nekdaj fascinirala, z njo pa so se ukvarjali različni strokovnjaki in znanosti. V pričujočem članku skušam rezultate s terenskega dela na specifičnem primeru reje slovenskega toplokrvnega konja umestiti v širši kontekst reje domačih živali in rejstva nasploh. Z dodatno pomočjo teoretskih spoznanj osvetlim nekatere koncepte, kot so pasma, čistokrvnost, hibridnost in prilagoditev. Ti so vzporedno z velikim navdušenjem nad preučevanjem odnosov med ljudmi in živalmi še velikokrat nezadostno pojasnjeni.","PeriodicalId":299134,"journal":{"name":"Svetovi: revija za etnologijo, antropologijo in folkloristiko","volume":"46 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-07-31","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"125172309","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
{"title":"Na poti do udomačitve","authors":"Gašper Raušl","doi":"10.4312/svetovi.1.2.60-74","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/svetovi.1.2.60-74","url":null,"abstract":"Čebelarji in vzrejevalci matic kranjske sivke čebele upravljajo, skrbijo zanje in jih v nekaterih vidikih tudi izkoriščajo. Z določenimi tehnološkimi procesi so kranjsko čebelo v človeški oskrbi naredili odvisno od svoje pomoči, če želijo, da čebele izpolnijo njihove želje in pričakovanja. Ker so čebele pod vplivom tako naravne selekcije, ki je čebelarji ne morejo preprečiti, kot načrtne selekcije čebelarjev, so matice kranjske sivke postale neke vrste hibrid med človeškim in naravnim svetom. Z uporabo večvrstne etnografije, ki je temeljila na podlagi človeških odnosov s čebelami v človeški oskrbi, razpravljam o tem, ali lahko kranjsko sivko štejemo za udomačeno podvrsto čebel.","PeriodicalId":299134,"journal":{"name":"Svetovi: revija za etnologijo, antropologijo in folkloristiko","volume":"32 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-07-31","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"125592807","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
{"title":"Uvodnik","authors":"Ana Svetel, Peter Simonič","doi":"10.4312/svetovi.1.2.8-15","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/svetovi.1.2.8-15","url":null,"abstract":"K nastanku tematske številke sta prispevali dve okoliščini. Prva je povečano antropološko zanimanje za življenjski prostor in druge vrste, ki bivajo v njem. Živali postajajo priljubljen medij in merilo človeških odnosov z naravnimi in družbenimi okolji. V zadnjih dveh desetletjih je izšla cela vrsta revij in zbornikov, posvečena vprašanjem pravic živali, njihovega umetniškega upodabljanja, reje in prehrane, organizacije vsakdanjega življenja, vzgoje ipd. Ontološki obrat je prinesel novo specializacijo – t. i. večvrstno etnografijo, ki preizprašuje osrednje mesto ljudi in predstavlja preučevanje neudomačenih (nekoristnih) ali neopaznih živalskih in rastlinskih vrst ter procesov. Izbrani naslov tematske številke revije Svetovi izpostavlja spremembe znanstvene paradigme in jih prenaša v slovensko in evropsko etnologijo ter socialno/kulturno antropologijo. Druga spodbuda za pričujočo tematsko številko je bila priložnostna in domača. V projektu Evropske noči raziskovalcev – Humanistika, to si ti!, ki ga na Univerzi v Ljubljani vodi Filozofska fakulteta, je leta 2022 osrednji tematski fokus povzemal slogan Človek, žival.","PeriodicalId":299134,"journal":{"name":"Svetovi: revija za etnologijo, antropologijo in folkloristiko","volume":"1 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-07-31","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"133674737","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
{"title":"How Nature Works: Rethinking Labor on a Troubled Planet, ur. Sarah Besky in Alex Blanchette","authors":"Jernej Trebežnik","doi":"10.4312/svetovi.1.2.146-147","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/svetovi.1.2.146-147","url":null,"abstract":"Antropologi, ki želimo rahljati kapitalistični koncept dela, se običajno opremo na geografsko in zgodovinsko raznolikost ljudstev po svetu. Kot nakaže zbornik How Nature Works: Rethinking Labor on a Troubled Planet (University of New Mexico Press, 2019, Sarah Besky in Alex Blanchette, ur.), pa je morda smiselno v času ekološke krize in razmaha posthumanistične teorije stopiti še korak dlje. Avtorji namreč razpirajo vrsto načinov, na katere se človeško delo prepleta z delom drugih živih bitij in na katere so torej živali, bakterije ali pa glive vsaj posredno vključene v kapitalistični sistem proizvodnje. Na ta način zbornik spretno nagovarja trenutek »ekonomske in ekološke prekarnosti«, saj se po eni strani vklaplja v kontekst aktualnih razmislekov o večvrstni družbi in podnebni krizi, po drugi pa ponuja nekatere uporabne sveže iztočnice antropološkemu preučevanju dela.","PeriodicalId":299134,"journal":{"name":"Svetovi: revija za etnologijo, antropologijo in folkloristiko","volume":"66 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-07-31","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"125904254","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
{"title":"Prvi koraki na poti med delovne vole – ali o posameznih začetnih spoznanjih o odnosih do živali, kakršne poraja bližina","authors":"I. Smerdel","doi":"10.4312/svetovi.1.2.89-102","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/svetovi.1.2.89-102","url":null,"abstract":"Prispevek vpeljuje avtoričina premišljanja o istenju ljudi in delovnih volov, še posebej pri telesno napornih opravilih; strnjeno predstavlja proces raziskovanja razmerij med ljudmi in temi domačimi živalmi – razmerij, ki so vezi; raziskava pa je umeščena med sorodna premišljanja in teoretske paradigme v širših humanističnih okoljih.","PeriodicalId":299134,"journal":{"name":"Svetovi: revija za etnologijo, antropologijo in folkloristiko","volume":"29 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-07-31","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"116117272","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
{"title":"Poročilo o mednarodnem simpoziju Prenos rokodelskih znanj in izkušenj","authors":"Polona Zabret","doi":"10.4312/svetovi.1.2.148-149","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/svetovi.1.2.148-149","url":null,"abstract":"Na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je 17. in 18. marca 2022 potekal mednarodni simpozij z naslovom Prenos rokodelskih znanj in izkušenj. Po uvodnih nagovorih predstavnikov sodelujočih organizacij so imeli slušatelji priložnost spoznati domače in mednarodne primere dobrih praks prenosa rokodelskih znanj in izkušenj.","PeriodicalId":299134,"journal":{"name":"Svetovi: revija za etnologijo, antropologijo in folkloristiko","volume":"43 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-07-31","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"131907621","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
{"title":"A Zoocentric Perspective on Natural Disasters","authors":"Suzana Marjanić","doi":"10.4312/svetovi.1.2.134-145","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/svetovi.1.2.134-145","url":null,"abstract":"In this paper, written about the tragic earthquake in Banija (the 2020 Petrinja earthquake, also known as the Banovina earthquake) from a zoocentric perspective, I present several examples based on newspaper materials and conversations with activists from animal rights associations (Friends of Animals and Nature from Čakovec, Friends of Animals Croatia) on the condition and status of animal rescue operations after the Banija earthquake, which occurred during the coronavirus pandemic in Croatia. While the media published reports and photos about the coexistence of the human victims and their animals (both utilitarian animals and pets), animal rights activists came across many cases of previous (prior to the earthquake) neglect of animals.","PeriodicalId":299134,"journal":{"name":"Svetovi: revija za etnologijo, antropologijo in folkloristiko","volume":"91 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-07-31","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"125625127","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
{"title":"Mleko, stvar udomačitve","authors":"Dimitrij Mlekuž Vrhovnik","doi":"10.4312/svetovi.1.2.75-88","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/svetovi.1.2.75-88","url":null,"abstract":"Mleko je izhodišče raziskovanja intenzivnih sonastajanj različnih teles, vrst in stvari; tega, kar običajno imenujejo udomačitev. Mleko je del skupka, ki povezuje živali, hormone, encime, bakterije, hrano, gene, tehnologije in materialno kulturo. Ta kompleksna sonastajanja producirajo nove, nepričakovane rezultate in učinke ter spreminjajo vse komponente v skupku udomačitve.","PeriodicalId":299134,"journal":{"name":"Svetovi: revija za etnologijo, antropologijo in folkloristiko","volume":"13 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-07-31","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"123903550","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
{"title":"Divje živali v družbenih razredih","authors":"Miha Kozorog","doi":"10.4312/svetovi.1.2.103-117","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/svetovi.1.2.103-117","url":null,"abstract":"Avtor predstavi tri lastne etnografske raziskave, v katerih so imele vidno mesto divje živali. Ugotavlja, da je vsaka od teh raziskav obravnavala drugačno modalnost živali, in sicer simbolno, predstavno in živo žival. S slednjimi so povezana različna razmerja z ljudmi: simbolni živali ustreza pripisano, predstavni zamišljeno, živi pa neposredno razmerje. S temi razmerji oziroma ljudmi v razmerjih pa so povezljivi različni koncepti družbenega razreda, ki jih v prvih dveh primerih lahko povežemo z idejami Webra, v tretjem pa Marxa: pripisano je povezljivo z razredom kot družbenim statusom; zamišljeno z razredom kot izrazom kulturnega kapitala; neposredno pa z razredom, ki je rezultat produkcijskih razmerij. Avtor ta članek razume kot igrivo eksperimentalno antropološko modeliranje ob inavguraciji nove antropološke revije Svetovi/Worlds, ki je pričujočo številko posvetila živalim v človeških svetovih.","PeriodicalId":299134,"journal":{"name":"Svetovi: revija za etnologijo, antropologijo in folkloristiko","volume":"1 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-07-31","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"130167802","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}