{"title":"Prikazi hrvatskih gradova u atlasu Civitates orbis terrarum","authors":"Vesna Vlašić Jurić","doi":"10.55741/knj.66.3-4.5","DOIUrl":"https://doi.org/10.55741/knj.66.3-4.5","url":null,"abstract":"Prvi svezak velikog Atlasa koji sadrži 546 prikaza svjetskih gradova objavljen je 1572. godine u Kölnu dok je šesti, ujedno i posljednji, objavljen 1617. godine. Djelo je objavljeno pod naslovom Civitates orbis terrarum, u izdanju Georga Brauna i Franza Hogenberga. Kao inspiracija za ovo izdanje Georgu Braunu poslužila je Cosmographia Sebastiana Münstera te Theatrum orbis terrarum Abrahama Orteliusa. Teolog i svećenik Georg Braun bio je poznato ime u širokim krugovima, kako kulturnim tako i znanstvenim, što je bilo od izuzetne važnosti pri radu na izdanju ovog raskošnog djela bogato ukrašenog gravurama za čiju je izradu bio zadužen uglavnom Franz Hogenberg. Uz Hogenberga, gravure su izrađivali i Simon van den Neuwel te Georg i Jacob Hoefnagel, ali se koristio i rad drugih gravera i kartografa. Među objavljenim prikazima nalaze se i četiri hrvatska grada – Poreč, Šibenik, Kostajnica i Petrinja. U fondu Grafičke zbirke Nacionalne i sveučilišne knjižnice u Zagrebu pohranjeni su originalni grafički listovi svih navedenih hrvatskih gradova. Iako su izdvojeni iz matične publikacije u kojoj su, kao knjižna ilustracija, trebali vizualno nadopuniti tekstualni sadržaj, ti grafički listovi i kao zasebne umjetnine pružaju mnoštvo informacija o vremenu i društveno-povijesnim okolnostima u kojima su nastali.","PeriodicalId":136058,"journal":{"name":"Knjižnica, revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti","volume":"13 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-04-19","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"131816123","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
{"title":"Jugoslovanski knjižnični sistem 1945 -1960","authors":"Eva Kodrič-Dačić","doi":"10.55741/knj.66.3-4.3","DOIUrl":"https://doi.org/10.55741/knj.66.3-4.3","url":null,"abstract":"Razvoj slovenskih javnih knjižnic in način njihovega delovanja je bil od konca 18. stoletja do osamosvojitve Slovenije vpet v širše državne oziroma zveze koncepte. Tudi strokovne in normativne osnove na katerih se je razvijal slovenski knjižnični sistem po koncu II. svetovne vojne, so bile enotne v vseh republikah Jugoslavije. Temeljile so na vzpostavitvi in enotni notranji organizaciji osrednjih republiških knjižnic, na enotnem sistemu obveznega izvoda publikacij, na koordiniranem in vzajemnem izvajanju nalog na področju knjižničarstva v okviru cele države (centralni katalogi in bibliografije), na enotnih strokovnih pravilih (pravila za katalogizacijo in klasifikacijo gradiva), sistemu povezovanja in sodelovanja med knjižnicami (medknjižnična izposoja in zamena gradiva), razvoja (bibliotečni centri), na sistemu enotnih strokovnih kvalifikacij ter na strokovnih bibliotekarskih društvih oziroma združenjih knjižnic na državni ravni. Skupaj z Bibliografskim inštitutom Federativne ljudske republike Jugoslavije so knjižnice gradile centralne kataloge in tekočo jugoslovansko bibliografijo. Knjižnični delavci so se preko republiških strokovnih društev povezovali v Zvezo bibliotekarskih društev Jugoslavije, ki je skrbela z razvoj enotnih strokovnih osnov knjižnične dejavnosti in bila generator razvoja na področju knjižničarstva. Poleg tega je na razvoj enotnega knjižničnega sistema pomembno vplivala tudi dokumentalistika z ustanovitvijo Jugoslovanskega centra za tehnično in znanstveno dokumentacijo (Jugoslovanski centar za tehničku i naučnu dokumentaciju v Beogradu) ter republiških dokumentacijskih centrov.","PeriodicalId":136058,"journal":{"name":"Knjižnica, revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti","volume":"24 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-04-19","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"133193233","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
{"title":"Starejši monografski viri in orodje za fasetno navigacijo oziroma filter »vrsta vsebine« v COBISS+","authors":"Sonja Svoljšak","doi":"10.55741/knj.66.3-4.1","DOIUrl":"https://doi.org/10.55741/knj.66.3-4.1","url":null,"abstract":"Namen: Prispevek podaja analizo in evalvacijo vsebine šifrantov v podpoljih 140d in 140e bibliografskega formata COMARC/B, ki se uporabljata za določanje vrste vsebine in literarne vrste pri starejših monografskih virih. Na podatkih iz omenjenega šifranta temeljita tudi filtra »vrsta vsebine« in »literarna vrsta« v katalogu COBISS+. Na podlagi analize in evalvacije so z namenom izboljšave šifrantov, s tem pa tudi fasetnega orodja v COBISS+ podani predlogi za spremembe in dopolnitve njune vsebine. \u0000Metodologija/pristop: Posamezne kode, pa tudi celotna šifranta sta bila ovrednotena glede na naslednje kriterije: natančnost, popolnost, konsistentnost in jezikovna ustreznost. Upoštevan je bil tudi vidik kompatibilnosti vsebine šifrantov s historičnimi in aktualnimi sistemi za poimenovanje in klasifikacijo oblik, vrst in zvrsti neliterarnih in literarnih del. \u0000Rezultati: Analiza je pokazala, so poimenovanja posameznih kod, pa tudi šifrantov kot celote nenatančna in jezikovno neustrezna. Obstoječi nabor kod za določanje vrste vsebine in literarne vrste je nepopoln. Problematična je tudi konsistetnost uporabe posameznih kod znotraj šifrantov ter v odnosu z drugimi šifranti formata COMARC/B. Vsebina šifrantov ne temelji niti na katerem od historičnih niti na aktualnih sistemih za razvrščanje neliterarnih in literarnih oblik/vrst/tipov/zvrsti del. \u0000Omejitve raziskave: Predlogi za izboljšave vsebine šifrantov v podpoljih 140d in 140e so vezani na prenovo šifrantov v bibliografskem formatu UNIMARC/B, kar je predmet mednarodnega strokovnega konsenza. Za optimalno funkcionalnost podatkov iz obeh podpolj, na katerih temeljijo fasetna navigacijska otodja v COBISS+ bi bila potrebna tudi prenova šifranta v podpolju 675c oziroma uskladitev vsebine in namena vseh treh šifrantov v odnosu na namen orodja za fasetno navigacijo v COBISS+. \u0000Izvirnost/uporabnost raziskave: Rezultate raziskave je mogoče uporabiti pri razvoju bibliografskega formata COMARC/B oziroma UNIMARC/B. Posredno so uporabni za vzpostavitev in razvoj tistih fasetnih navigacijskih orodij oziroma filtrov v COBISS+, ki so namenjeni omejevanju rezultatov iskanja po starejših monografskih virih. Prispevali bi lahko tudi k racionalizaciji vnosa podatkov v sistemu COBISS.SI.","PeriodicalId":136058,"journal":{"name":"Knjižnica, revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti","volume":"17 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-04-19","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"114206596","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
{"title":"Načrtovanje trženja v visokošolski knjižnici","authors":"Tomaž Ulčakar","doi":"10.55741/knj.66.3-4.4","DOIUrl":"https://doi.org/10.55741/knj.66.3-4.4","url":null,"abstract":"V akademskem okolju je dejavnostim trženja namenjeno premalo pozornosti, še zlasti to velja v visokošolskih knjižnicah, kjer sta trženje in promocija knjižnice ter njenih storitev pomembna za ozaveščanje uporabnikov o obstoju knjižnice, zbirke in storitev. V zadnjem obdobju se visokošolske knjižnic soočajo z nekaterimi bistvenimi spremembami, ki širijo storitve knjižnice preko meja tradicionalno najpomembnejše izposoje gradiva. Knjižnice prevzemajo vedno več novih vlog, saj se v zelo kratkem času razvijajo nove storitve. Ustvarjanje blagovne znamke in trženje specializiranih knjižničnih storitev v visokošolski knjižnici je lahko uspešno z upoštevanjem teoretičnih konceptov načrtovanja trženja. Del načrtovanja trženja je tudi segmentacija uporabnikov, ki razkrije ključne skupine in tako lahko visokošolska knjižnica oblikuje ciljno trženje in prilagaja storitve zgolj določeni skupini uporabnikov. Osnovna trženjska strategija s pomočjo koncepta »7 P« trženjskega spleta bo prikazana na primeru Centralne ekonomske knjižnice, ki tako izkazuje ustreznost koncepta za visokošolske knjižnice. Prikaz trženjskega načrta Centralne ekonomske knjižnice bo pokazal, da je možno uspešno tržiti nove, specializirane storitve ter ustvariti novo blagovno znamko. Ker se družba in tehnologija zelo hitro spreminjata, se tudi zahteve uporabnikov dinamično spreminjajo, zato se morajo knjižnice na to vseskozi prilagajati in vzpostavljati nove načrte trženja.","PeriodicalId":136058,"journal":{"name":"Knjižnica, revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti","volume":"70 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-04-19","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"123040468","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
{"title":"Spodbujanje bralne pismenosti s pomočjo stripoteke v Osrednji knjižnici Mozirje","authors":"Roman Mežnar","doi":"10.55741/knj.66.3-4.2","DOIUrl":"https://doi.org/10.55741/knj.66.3-4.2","url":null,"abstract":"Izvleček Bralna pismenost je ena izmed ključnih kompetenc vsakega posameznika, ki je nujna za osebno izpolnitev in razvoj, dejavno državljanstvo, socialno vključenost in zaposlitev. Splošne knjižnice so pomemben deležnik pri razvoju bralne pismenosti in bralne kulture na nacionalnem nivoju in v zasledovanju svojega poslanstva želijo povečati svojo aktivno vlogo pri vseživljenjskem razvijanju bralne pismenosti. Knjižnice želijo navdušiti uporabnike za branje in širjenje bralnih izkušenj. Na spodbujanje branja leposlovja lahko vplivajo tudi s pomočjo uporabe stripa. \u0000Za potrebe raziskave smo uporabili kvalitativno in kvantitativno obliko zbiranja podatkov. S petimi strokovnimi delavci knjižnice smo opravili strukturirane intervjuje, uporabnike pa smo anketirali s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika. Uporabili smo tudi sekundarne podatke, pridobljene iz statističnih izpisov v sistemu COBISS3 in na portalu Biblos. Na osnovi opravljene raziskave smo rezultate raziskave predstavili v razpredelnicah in grafično. Podatke, zbrane z intervjuji, smo z metodo sinteze povzeli v nova spoznanja. \u0000Namen: V članku želimo ugotoviti vpliv postavitve stripoteke v Osrednji knjižnici Mozirje na bralno pismenost uporabnikov. Namen raziskave je ugotoviti, ali bi sistematična nabava stripov in bolj poudarjena umestitev tovrstne literature v knjižnični zbirki vplivala na bralne navade uporabnikov in posledično pri njih spodbudila branje leposlovja. Raziskali smo seznanjenost uporabnikov s tovrstno literaturo v knjižnici in pridobili mnenje strokovnih delavcev knjižnice o vplivu stripa na bralno pismenost ter smiselnosti postavitve stripoteke. Metodologija/pristop: Za potrebe raziskave smo uporabili kvalitativno in kvantitativno obliko zbiranja podatkov. S petimi strokovnimi delavci knjižnice smo opravili strukturirane intervjuje, uporabnike pa smo anketirali s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika. Uporabili smo tudi sekundarne podatke, pridobljene iz statističnih izpisov v sistemu COBISS3 in na portalu Biblos. Na osnovi opravljene raziskave smo rezultate raziskave predstavili v razpredelnicah in grafično. Podatke, zbrane z intervjuji, smo z metodo sinteze povzeli v nova spoznanja. Rezultati: Ugotovili smo, da bi postavitev stripoteke v Osrednji knjižnici Mozirje imela pozitiven učinek na izposojo in branje stripov. \u0000Omejitve raziskave: Neustrezno vzorčenje anketirancev in neiskreni odgovori respondentov. Poslužili smo se spletnega anketiranja, ki pa ne zagotavlja ustreznega odziva anketirancev, zato je vsa sklepanja in projekcije na celotno populacijo uporabnikov potrebno interpretirati z zadržkom. \u0000Izvirnost/uporabnost raziskave: Prva raziskava, ki se ukvarja s pisanjem izvlečkov. Sprememba navodil za pisanje izvlečkov. \u0000Podatkovni set: Metapodatki: Vsi raziskovalni podatki, na katerih temeljijo rezultati, so na voljo kot del članka in niso arhivirani v nobenem drugem viru.","PeriodicalId":136058,"journal":{"name":"Knjižnica, revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti","volume":"122 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-04-19","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"115409967","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
{"title":"Anamariji Rožič (1958-2022) v spomin, v slovo!","authors":"Petruša Miholič","doi":"10.55741/knj.66.3-4.6","DOIUrl":"https://doi.org/10.55741/knj.66.3-4.6","url":null,"abstract":"Ni izvlečka","PeriodicalId":136058,"journal":{"name":"Knjižnica, revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti","volume":"1 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-04-04","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"129584713","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
{"title":"Konceptualna zasnova sistema za katalogizacijo na osnovi IFLA Library Reference Model (LRM)","authors":"Mihela Pauman Budanović, Maja Zumer","doi":"10.55741/10.55741/knj.66.1-2.2","DOIUrl":"https://doi.org/10.55741/10.55741/knj.66.1-2.2","url":null,"abstract":"Namen: Namen raziskave je bil zasnova prototipnega katalogizacijskega sistema, ki omogoča lažji vnos bibliografskih podatkov, temelji na prednostih modela IFLA LRM in sledi miselnemu procesu katalogizatorjev. \u0000Metodologija/pristop: Pred konceptualno zasnovo novega katalogizacijskega sistema smo za celovito razumevanje miselnih procesov katalogizatorjev v različnih kontekstih izvedli pet kvalitativnih raziskav. V raziskavah, opravljenih med majem 2014 in majem 2019, je sodelovalo 119 slovenskih katalogizatorjev iz 11 knjižnic. Za zbiranje podatkov so bili uporabljeni različni metodološki pristopi, kot so: opazovanje, glasno razmišljanje, snemanje zaslona, izdelava miselnih vzorcev, fokusna skupina in metoda »čarovnik iz Oza«. \u0000Rezultati: Predlagani prototip predstavlja možen pristop za bolj učinkovit vnos bibliografskih podatkov in proces katalogizacije, ki prinaša manj podvojenega dela in ponavljanja ter prikazuje, kako bi lahko na LRM osnovan katalogizacijski modul izboljšal obstoječ proces katalogizacije. \u0000Omejitve raziskave: Raziskava je bila omejena le na leposlovje in opisno katalogizacijo. Prav tako je bil implementiran le osnovni nabor entitet LRM. \u0000Izvirnost/uporabnost raziskave: Naša raziskava bi lahko služila kot osnova za razvoj programske opreme COBISS/Katalogizacija, ko bomo v Sloveniji prešli na novo katalogizacijsko paradigmo. Prototip bi lahko uporabili tudi kot ilustrativno orodje za usposabljanje in seznanjanje katalogizatorjev z modelom LRM.","PeriodicalId":136058,"journal":{"name":"Knjižnica, revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti","volume":"1 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-12-28","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"129005279","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
{"title":"Potenciali sodelovanja knjižnic, muzejev in arhivov kot dediščinskih ustanov","authors":"Teja Zorko","doi":"10.55741/knj.66.1-2.3","DOIUrl":"https://doi.org/10.55741/knj.66.1-2.3","url":null,"abstract":"Namen: Kulturna dediščina velja kot skupna presečna množica t.i. dediščinskih ustanov, knjižnic, arhivov in muzejev (KAM). Tematika povezovanja teh ustanov je v tujini že dolgo aktualna tema, ki jo spodbujajo različne družbene spremembe, pa tudi upravno – finančne tendence in odločitve kulturnih politik. Pri nas ta tema še ni raziskana, zato v prispevku želimo predvsem predstaviti mnenja odgovornih oseb, ugotoviti zatečeno stanje, kakšne so zaznane potrebe in kakšna priporočila bi lahko podali. \u0000Metodologija /pristop: izvedli smo raziskavo, h kateri so bila povabljena vodstva vseh treh vrst ustanov od januarja do aprila 2022 v obliki polstrukturiranega poglobljenega intervjuja. Teoretično smo raziskavo umestili v širši sociološki model javne sfere, ki omogoča razumevanje sprememb ali odpora do sprememb KAM kot javnega prostora in ožje v teorijo organizacijskega učenja predvsem z vidika učenja med organizacijami na način absorbcijske sposobnosti ter sistemskega mišljenja ter jo opremili s tipologijo stopenj sodelovanja na lestvici kolaboracijskega kontinuuma. Raziskave se je udeležilo 19 od 26 povabljenih oseb. \u0000Rezultati: Intervjuvanci imajo večinoma pozitivno mnenje o sodelovanju lastne ustanove z ostalima dvema disciplinama in izpostavljajo pozitivne učinke tovrstnih sodelovanj tudi v bodoče. Raziskava pokaže, da sodelovanja KAM potekajo na relativno površinski ravni in ostajajo na začetnih stopnjah sodelovalnega kontinuuma. Skozi pogovore se izpostavljajo določene sistemske in konkretne ovire ter še neizkoriščene priložnosti. \u0000Omejitve raziskave: raziskava predstavlja začetni impulz v relativno novi raziskovalni temi, ki posledično odpira številna nova vprašanja vsaj na področju izobraževanja kadrov, digitalnih vsebin in obdelave gradiv, česar se v pričujoči raziskavi ne lotevamo. \u0000Izvirnost / uporabnost raziskave: v našem okolju je možnost KAM sodelovanj še relativno neznana, niti ni naklonjenosti vladnih politik v obliki morebitnih spodbud denimo za povezovalne projekte, ki bi iniciativam poglobljene dediščinske dejavnosti na nivoju skupne KAM omogočala pridobitev dodatnih sredstev ali nudila drugo ustrezno obliko podpore.","PeriodicalId":136058,"journal":{"name":"Knjižnica, revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti","volume":"114 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-12-27","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"122791725","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
{"title":"Berljivost izvlečkov s področja bibliotekarstva in informacijske znanosti","authors":"Nina Jamar","doi":"10.55741/knj.66.1-2.5","DOIUrl":"https://doi.org/10.55741/knj.66.1-2.5","url":null,"abstract":"Namen: Namen članka je preveriti berljivost izvlečkov s področja bibliotekarstva in informacijske znanosti na primeru izvlečkov iz revije Knjižnica. Zanimala nas je razlika med berljivostjo izvlečkov v slovenskem in angleškem jeziku ter med nečlenjenimi in členjenimi izvlečki. \u0000Metodologija/pristop: Berljivost izvlečkov v angleškem jeziku je bila preverjena s pomočjo aplikacije The Flesch Grade Level Readability Formula. Berljivost izvlečkov v slovenskem jeziku pa je bila preverjena s pomočjo prve aplikacije za oceno težavnosti besedil v slovenskem jeziku. \u0000Rezultati: Rezultati so pokazali, da obstaja statistično pomembna razlika med berljivostjo izvlečkov v slovenskem in angleškem jeziku, objavljenih v reviji Knjižnica. Izvlečki, objavljeni v slovenskem jeziku, so bolj berljivi, kot izvlečki, objavljeni v angleškem jeziku. Statistično pomembne razlike med nečlenjenimi in členjenimi izvlečki pa ni bilo zaznati. \u0000Omejitve raziskave: Analiziranih je bilo 60 izvlečkov v angleškem in 60 izvlečkov v slovenskem jeziku. Vzorec bi lahko bil večji. Raziskava bi lahko vsebovala izvlečke iz več revij s področja bibliotekarstva in informacijske znanosti. \u0000Izvirnost/uporabnost raziskave: Rezultati raziskave lahko dajo uredništvu revije Knjižnica nadaljnje usmeritve za izboljšanje berljivosti izvlečkov.","PeriodicalId":136058,"journal":{"name":"Knjižnica, revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti","volume":"24 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-12-27","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"126595868","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}