{"title":"Vpliv obdelave tal na talno bioto in sekvestracijo ogljika","authors":"Mateja Muršec","doi":"10.18690/978-961-286-433-0.4","DOIUrl":"https://doi.org/10.18690/978-961-286-433-0.4","url":null,"abstract":"Različne tehnike obdelave tal različno učinkujejo na ekosistemske storitve tal, med drugimi tudi na biodiverziteto in življenjske procese v tleh s tem, da vplivajo na regulacijo vode, zraka, toplote in razporeditev hranil v tleh. V kmetijstvu je cilj razviti sistem pridelavo hrane, ki je trajnosten ter ekonomičen iz vidika potrošnika in pridelovalca, hkrati pa naj ne bi dopuščal nadaljnje degradacije tal. Z namenom omiliti globalno segrevanje in izboljšati kakovost zraka in vode ter ohranjati kakovost (kmetijskih) tal, je danes pri obdelavi tal pomembno upoštevati tudi sekvestracijo oz. zadrževanje ogljika v tleh. Zaloga talnega ogljika je namreč zelo dovzetna za različne obdelave tal oz. za sisteme pridelave hrane. Takšne cilje si je zastavila ohranitvena obdelava tal, ki se je po svetu opazno razširila v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. V Sloveniji (kot tudi v večini evropskih držav), kjer še vedno prevladuje tradicionalni način obdelave tal z oranjem (konvencionalna obdelava tal), se ohranitvena obdelava tal počasi uveljavlja tudi v zadnjih nekaj letih. Oba načina obdelave tal se razlikujeta predvsem v intenzivnosti in številu mehanskih posegov, v deležu pokritosti tal z rastlinskimi ostanki in v raznovrstnosti vegetacije.","PeriodicalId":187912,"journal":{"name":"Agroekologija s primeri agroekoloških praks","volume":"113 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-03-09","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"131939564","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
{"title":"Agroekologija: Pregled, načela in prakse","authors":"Andreja Borec","doi":"10.18690/978-961-286-433-0.3","DOIUrl":"https://doi.org/10.18690/978-961-286-433-0.3","url":null,"abstract":"Primerjava različnih definicij in opisov agroekologije kaže, da se je agroekologija iz prvotnega obravnavanja na nivoju kmetijskega zemljišča, razširila na obravnavanje celotnega prehranskega sistema, prav tako iz lokalne na regionalno, nacionalno in globalno raven ter na druga znanstvena in družbena področja, v zadnjem času tudi na politiko. Agroekološki sistemi temeljijo na uporabi agroekoloških načel, ki se uporabljajo pri različnih kmetijskih tehnikah, praksah in strategijah. Osnovni cilj agroekoloških tehnik je obnova biotske pestrosti agroekositema v času in prostoru, saj le-ta velja za ključni element agroekoloških načinov kmetovanja. Agroekološka načela so globoko zakoreninjena tudi v ekološkem kmetijstvu. Za sinergijski učinek med njima je potrebno njune odnose poglabljati, razvijati medsebojne interakcije in omogočati dopolnjevanje obeh kmetijskih praks.","PeriodicalId":187912,"journal":{"name":"Agroekologija s primeri agroekoloških praks","volume":"5 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-03-09","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"123987110","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
{"title":"Prekrivni posevki","authors":"Martina Bavec, Martina Robačer","doi":"10.18690/978-961-286-433-0.7","DOIUrl":"https://doi.org/10.18690/978-961-286-433-0.7","url":null,"abstract":"Prekrivni posevki služijo v pridelavi zagotavljanju t. i. agroekološkega servisa na polju in v osnovi niso namenjeni kot pridelek. Za prekrivni posevek se lahko uporabljajo različne rastline in mešanice rastlin, ki izboljšujejo kakovost in rodovitnost tal, zmanjšujejo erozijo, izgubo hranil, zapleveljenost, pojav škodljivcev, bolezni ter ohranjajo biodiverziteto prostoživečih vrst znotraj kmetijskih ekosistemov. Izbor rastlin in sistem upravljanja je odvisen od ciljev pridelave.","PeriodicalId":187912,"journal":{"name":"Agroekologija s primeri agroekoloških praks","volume":"23 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"1900-01-01","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"130671479","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}