Maria Lestari Olivia, Joko Adianto, Rossa Turpuk Gabe
{"title":"西爪哇Cibubur经济混合人口组成的封闭式定居点的社会互动","authors":"Maria Lestari Olivia, Joko Adianto, Rossa Turpuk Gabe","doi":"10.5379/urbani-izziv-2019-30-02-003","DOIUrl":null,"url":null,"abstract":"Ograjena naselja veljajo za škodljivo obliko urbane segregacije, saj so to varovane stanovanjske soseske z ekskluzivno infrastrukturo. Cilj indonezijske vladne politike, povezane z zagotavljanjem cenovno uravnotežene sta- novanjske oskrbe, je ustvariti stanovanjske komplekse ali naselja z ekonomsko mešano sestavo prebivalstva, ki spod- bujajo interakcijo med družbenimi sloji in zmanjšujejo čedalje večje socialne razlike. Namen članka je potrditi pojav družbene interakcije med socialno-ekonomskimi sloji v naseljih z ekonomsko mešano sestavo prebivalstva. Za boljše razumevanje družbene interakcije med stanovalci so avtorji najprej proučili razloge za izbor tovrstne stanovanjske soseske, in sicer za vsak socialno-ekonomski sloj posebej. Za to so uporabili metodo vrednotenja po vselitvi na primeru ograjenega naselja v Cibuburju v Zahodni Javi, ki je znan po dobri kakovosti stanovanjskih sosesk in infrastrukture. Izsledki raziskave kažejo, da je varovanje še vedno glavni razlog za to, zakaj se ljudje od- ločijo živeti v tovrstnem ograjenem naselju. Zaradi manjše ekskluzivnosti naselja pa je čedalje manjša tudi pogostost uporabe tamkajšnje infrastrukture in površin, pripadniki posameznih družbenih slojev pa se raje kot s stanovalci istega stanovanjskega kompleksa v naselju družijo s pri- padniki istega sloja v drugih stanovanjskih kompleksih, kar se ne ujema s cilji politike cenovno uravnotežene stanovanjske oskrbe.","PeriodicalId":54093,"journal":{"name":"Urbani Izziv-Urban Challenge","volume":"2 1","pages":"30-39"},"PeriodicalIF":0.6000,"publicationDate":"2019-12-02","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":"0","resultStr":"{\"title\":\"Družbena interakcija v ograjenem naselju z ekonomsko mešano sestavo prebivalstva v Cibuburju v Zahodni Javi\",\"authors\":\"Maria Lestari Olivia, Joko Adianto, Rossa Turpuk Gabe\",\"doi\":\"10.5379/urbani-izziv-2019-30-02-003\",\"DOIUrl\":null,\"url\":null,\"abstract\":\"Ograjena naselja veljajo za škodljivo obliko urbane segregacije, saj so to varovane stanovanjske soseske z ekskluzivno infrastrukturo. Cilj indonezijske vladne politike, povezane z zagotavljanjem cenovno uravnotežene sta- novanjske oskrbe, je ustvariti stanovanjske komplekse ali naselja z ekonomsko mešano sestavo prebivalstva, ki spod- bujajo interakcijo med družbenimi sloji in zmanjšujejo čedalje večje socialne razlike. Namen članka je potrditi pojav družbene interakcije med socialno-ekonomskimi sloji v naseljih z ekonomsko mešano sestavo prebivalstva. Za boljše razumevanje družbene interakcije med stanovalci so avtorji najprej proučili razloge za izbor tovrstne stanovanjske soseske, in sicer za vsak socialno-ekonomski sloj posebej. Za to so uporabili metodo vrednotenja po vselitvi na primeru ograjenega naselja v Cibuburju v Zahodni Javi, ki je znan po dobri kakovosti stanovanjskih sosesk in infrastrukture. Izsledki raziskave kažejo, da je varovanje še vedno glavni razlog za to, zakaj se ljudje od- ločijo živeti v tovrstnem ograjenem naselju. Zaradi manjše ekskluzivnosti naselja pa je čedalje manjša tudi pogostost uporabe tamkajšnje infrastrukture in površin, pripadniki posameznih družbenih slojev pa se raje kot s stanovalci istega stanovanjskega kompleksa v naselju družijo s pri- padniki istega sloja v drugih stanovanjskih kompleksih, kar se ne ujema s cilji politike cenovno uravnotežene stanovanjske oskrbe.\",\"PeriodicalId\":54093,\"journal\":{\"name\":\"Urbani Izziv-Urban Challenge\",\"volume\":\"2 1\",\"pages\":\"30-39\"},\"PeriodicalIF\":0.6000,\"publicationDate\":\"2019-12-02\",\"publicationTypes\":\"Journal Article\",\"fieldsOfStudy\":null,\"isOpenAccess\":false,\"openAccessPdf\":\"\",\"citationCount\":\"0\",\"resultStr\":null,\"platform\":\"Semanticscholar\",\"paperid\":null,\"PeriodicalName\":\"Urbani Izziv-Urban Challenge\",\"FirstCategoryId\":\"1085\",\"ListUrlMain\":\"https://doi.org/10.5379/urbani-izziv-2019-30-02-003\",\"RegionNum\":0,\"RegionCategory\":null,\"ArticlePicture\":[],\"TitleCN\":null,\"AbstractTextCN\":null,\"PMCID\":null,\"EPubDate\":\"\",\"PubModel\":\"\",\"JCR\":\"Q4\",\"JCRName\":\"URBAN STUDIES\",\"Score\":null,\"Total\":0}","platform":"Semanticscholar","paperid":null,"PeriodicalName":"Urbani Izziv-Urban Challenge","FirstCategoryId":"1085","ListUrlMain":"https://doi.org/10.5379/urbani-izziv-2019-30-02-003","RegionNum":0,"RegionCategory":null,"ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":null,"EPubDate":"","PubModel":"","JCR":"Q4","JCRName":"URBAN STUDIES","Score":null,"Total":0}
Družbena interakcija v ograjenem naselju z ekonomsko mešano sestavo prebivalstva v Cibuburju v Zahodni Javi
Ograjena naselja veljajo za škodljivo obliko urbane segregacije, saj so to varovane stanovanjske soseske z ekskluzivno infrastrukturo. Cilj indonezijske vladne politike, povezane z zagotavljanjem cenovno uravnotežene sta- novanjske oskrbe, je ustvariti stanovanjske komplekse ali naselja z ekonomsko mešano sestavo prebivalstva, ki spod- bujajo interakcijo med družbenimi sloji in zmanjšujejo čedalje večje socialne razlike. Namen članka je potrditi pojav družbene interakcije med socialno-ekonomskimi sloji v naseljih z ekonomsko mešano sestavo prebivalstva. Za boljše razumevanje družbene interakcije med stanovalci so avtorji najprej proučili razloge za izbor tovrstne stanovanjske soseske, in sicer za vsak socialno-ekonomski sloj posebej. Za to so uporabili metodo vrednotenja po vselitvi na primeru ograjenega naselja v Cibuburju v Zahodni Javi, ki je znan po dobri kakovosti stanovanjskih sosesk in infrastrukture. Izsledki raziskave kažejo, da je varovanje še vedno glavni razlog za to, zakaj se ljudje od- ločijo živeti v tovrstnem ograjenem naselju. Zaradi manjše ekskluzivnosti naselja pa je čedalje manjša tudi pogostost uporabe tamkajšnje infrastrukture in površin, pripadniki posameznih družbenih slojev pa se raje kot s stanovalci istega stanovanjskega kompleksa v naselju družijo s pri- padniki istega sloja v drugih stanovanjskih kompleksih, kar se ne ujema s cilji politike cenovno uravnotežene stanovanjske oskrbe.