Degradacija ali regeneracija? Perspektive razvoja stika pristanišča z mestom v Odesi

Abstract

Iskanje najboljše strategije trajnostnega razvoja je glavni cilj lokalnih oblasti in inovativnih urbanistov po vsem svetu. Zaradi različnih pogledov in interesov so posegi na stiku pristanišča z mestom in obsežna regeneracija mestnega nabrežja med najzapletenejšimi urbanističnimi nalogami. Za sodobno mesto ima razvoj pristanišča nedvomno največje ekološke, družbene in prometne posledice in koristi. Največja svetovna morska pristanišča selijo tovorne terminale iz starih mestnih jeder in prevzemajo naprednejše funkcije, ki niso povezane s pomorstvom, projekti, pri katerih je delež zasebnih in javnih površin enakovreden, pa dobivajo čedalje večji zagon. Najopaznejši projekti umikanja tovornih pristanišč iz starih mestnih jeder in regeneracije pristaniških območij potekajo v evropskih mestih. Za boljše razumevanje različnih uporabljenih pristopov so v članku predstavljeni primeri regeneracije pristanišč v Bilbau, Barceloni in Oslu, ki omogočajo vpogled v izkušnje, pridobljene na različnih krajih in v različnih načrtovalskih razmerah. V raziskavi, predstavljeni v tem članku, se avtorja osredotočata na ukrajinsko pristaniško mesto Odesa, pri čemer poskušata določiti najuspešnejšo strategijo razvoja stika pristanišča z mestom v trenutnih gospodarskih in geopolitičnih razmerah. Z združevanjem zamisli in raziskav urbanistov s področja upravljanja, ekonomije in prometne geografije ter upoštevanjem politik in socioloških vidikov prispevata k boljšemu poznavanju in razumevanju te problematike, na podlagi česar se lahko zagotovi trajnostni razvoj obalnih mest držav v razvoju.