Globalna kriza in etika solidarnosti

Abstract

Globalne krize, h kakršnim sodi tudi pandemija korona virusa, ki povzroča smrtonosno virozo COVID-19, nikoli niso zgolj enoznačen ali enodimenzionalen problem, ki bi ga bilo možno reševati zgolj z medicinskimi, biološkimi in imunološkimi ukrepi. Za učinkovito zajezitev epidemij velikih razsežnosti je vsekakor pomembna tudi družbena etika, ne zgolj v pogledu triaže in podobnih etičnih dilem, temveč tudi v pogledu družbenih etik, ki sodijo k zgodovinsko vzpostavljenim modelom medčloveških interakcij v določeni skupnosti. Pri zajezitvi epidemij je namreč pomembna tudi stopnja ponotranjenja vrednot medčloveške solidarnosti in kooperacije s strani večine posamezni/c določene skupnosti. Etični modeli, ki prevladujejo v posamičnih družbah, so idejnozgodovinsko in kulturno pogojeni. Zato nam lahko transkulturne študije nudijo dragocene vpoglede v notranji ustroj različnih tipov tovrstnih modelov. Kot primer tovrstnega modela pričujoči članek kritično predstavi in analizira model tradicionalne konfucijanske relacionalistične etike oziroma etike vlog, ki nam lahko služi kot ena od osnov za izdelavo novih strategij v soočanju s trenutno in možnimi bodočimi pandemijami.