{"title":"Drobci iz bilateralnih odnosov med ZRN in SFRJ (1970 – 1972)","authors":"Dušan Nečak","doi":"10.17234/9789531759021.57","DOIUrl":null,"url":null,"abstract":"Članek govori o nekaterih drobcih iz diplomatskih bilateralnih odnosov med ZRN in Jugoslavijo po ponovni vzpostavitvi diplomatskih odnosov leta 1968, v letih 1970 – 1972. Jugoslavija je vse od nastanka ZRN, celo v času prekinjenih diplomatskih odnosov bila nekakšen Sonderfall zahodno nemške zunanje politike. V članku je govor o pomenu kanclerja Willyja Brandta in njegovo “nove vzhodne politike” (neue Ostpolitik) za bilateralne odnose med ZRN In Jugoslavijo. Jugoslavija je trdno podpirala Brandtova Ostpolitik. Njen pomen za ZRN pa se je izkazal tudi v tem, da je zahodnonemška zunanja politika obšla Hallsteinovo doktrino in leta januarja 1968 ponovno vzpostavila diplomatske odnose z njo. Tudi najbolj trd oreh v medsebojnih odnosih – vprašanje odškodnine za storjene nacistične zločine v Jugoslaviji – je bil leta 1973 sicer kompromisno a vendarle rešen s tako imenovanim Brionskim sporazumom. Na osnovi nemških diplomatskih virov avtor v nadaljevanju prikazuje diplomatsko dogajanje za ureditev teh vprašanj, še posebej vprašanja odškodnine, (Wiedergutmachung). Nesporno so neuslišane zahteve Jugoslavije po odškodnini na eni strani in vsaj navidezno izboljšanje odnosov Jugoslavije z NDR, po zaledenitvi, ki jo je sprožila vojaška intervencija sil Varšavskega pakta na ČSSR, prispevala k ohlajanju odnosov s ZRN v letu 1970, čeprav seveda nikakor ni mogoče trditi, da so se zamrznili. Iz Brandtovega zapisa pogovorov s Titom namreč jasno izhaja, da je Tito podprl Brandtove napore pri urejanju odnosov v NDR. V članku je podrobno opisana i jugoslovanska vloga pri reševanju ugrabljenega letala “Lufthanse”, 29. 10. 1972. Letalo “Lufthanse” s teroristi pa je pristalo na letališču v Zagrebu in v “trgovanje” s teroristi je bila tako vsaj posredno umešana tui Jugoslavija, razpeta med prijateljskimi Palestinci/neuvrščenimi in prijateljsko ZRN.","PeriodicalId":435608,"journal":{"name":"Zbornik Drage Roksandića","volume":"1 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0000,"publicationDate":"1900-01-01","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":"0","resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":null,"PeriodicalName":"Zbornik Drage Roksandića","FirstCategoryId":"1085","ListUrlMain":"https://doi.org/10.17234/9789531759021.57","RegionNum":0,"RegionCategory":null,"ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":null,"EPubDate":"","PubModel":"","JCR":"","JCRName":"","Score":null,"Total":0}
引用次数: 0
Abstract
Članek govori o nekaterih drobcih iz diplomatskih bilateralnih odnosov med ZRN in Jugoslavijo po ponovni vzpostavitvi diplomatskih odnosov leta 1968, v letih 1970 – 1972. Jugoslavija je vse od nastanka ZRN, celo v času prekinjenih diplomatskih odnosov bila nekakšen Sonderfall zahodno nemške zunanje politike. V članku je govor o pomenu kanclerja Willyja Brandta in njegovo “nove vzhodne politike” (neue Ostpolitik) za bilateralne odnose med ZRN In Jugoslavijo. Jugoslavija je trdno podpirala Brandtova Ostpolitik. Njen pomen za ZRN pa se je izkazal tudi v tem, da je zahodnonemška zunanja politika obšla Hallsteinovo doktrino in leta januarja 1968 ponovno vzpostavila diplomatske odnose z njo. Tudi najbolj trd oreh v medsebojnih odnosih – vprašanje odškodnine za storjene nacistične zločine v Jugoslaviji – je bil leta 1973 sicer kompromisno a vendarle rešen s tako imenovanim Brionskim sporazumom. Na osnovi nemških diplomatskih virov avtor v nadaljevanju prikazuje diplomatsko dogajanje za ureditev teh vprašanj, še posebej vprašanja odškodnine, (Wiedergutmachung). Nesporno so neuslišane zahteve Jugoslavije po odškodnini na eni strani in vsaj navidezno izboljšanje odnosov Jugoslavije z NDR, po zaledenitvi, ki jo je sprožila vojaška intervencija sil Varšavskega pakta na ČSSR, prispevala k ohlajanju odnosov s ZRN v letu 1970, čeprav seveda nikakor ni mogoče trditi, da so se zamrznili. Iz Brandtovega zapisa pogovorov s Titom namreč jasno izhaja, da je Tito podprl Brandtove napore pri urejanju odnosov v NDR. V članku je podrobno opisana i jugoslovanska vloga pri reševanju ugrabljenega letala “Lufthanse”, 29. 10. 1972. Letalo “Lufthanse” s teroristi pa je pristalo na letališču v Zagrebu in v “trgovanje” s teroristi je bila tako vsaj posredno umešana tui Jugoslavija, razpeta med prijateljskimi Palestinci/neuvrščenimi in prijateljsko ZRN.