{"title":"1997-2018年期间林木幼苗的有害生物和有害因素","authors":"Peter Smolnikar, Barbara Piškur, Nikica Ogris","doi":"10.20315/asetl.120.4","DOIUrl":null,"url":null,"abstract":"Skodljivi organizmi (SO) in abiotski skodljivi dejavniki (SD) na sadikah gozdnega drevja v gozdnih drevesnicah resno otežujejo vzgojo zdravih in kakovostnih sadik. Za preucitev pomembnejsih in najpogosteje pojavljajocih se SO in SD smo analizirali letne zapisnike o zdravstvenih pregledih iz 18 gozdnih drevesnic v obdobju 1997-2018. Rezultati so pokazali, da so poskodbe v 68 % zabeleženih primerov posledica delovanja patogenih gliv, v 29 % primerih žuželk ter v 1,1 % abiotskih dejavnikov. Poskodbe so bile zabeležene na 45 razlicnih rodovih drevesnih in grmovnih vrst, in sicer najveckrat na rodovih Quercus (24,1 %) in Pinus (17,5 %), najpogostejse poskodbe so bile na listih oziroma iglicah (64,0 %). Najpogosteje beležene bolezni so bile pepelovke (Erysiphe sp.), najvec razlicnih SO in SD pa se je pojavljalo na borih (Pinus sp.). Poskodovanost sadik je bila obicajno nizka (do 10 %), vendar je mocno variirala med leti. Za pridelovanje kakovostnih in zdravih sadik je kljucen celosten pristop pri varstvu in vzgoji sadik.","PeriodicalId":7188,"journal":{"name":"Acta Silvae et Ligni","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.3000,"publicationDate":"2019-01-01","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":"0","resultStr":"{\"title\":\"Škodljivi organizmi in škodljivi dejavniki na sadikah gozdnega drevja v obdobju 1997-2018\",\"authors\":\"Peter Smolnikar, Barbara Piškur, Nikica Ogris\",\"doi\":\"10.20315/asetl.120.4\",\"DOIUrl\":null,\"url\":null,\"abstract\":\"Skodljivi organizmi (SO) in abiotski skodljivi dejavniki (SD) na sadikah gozdnega drevja v gozdnih drevesnicah resno otežujejo vzgojo zdravih in kakovostnih sadik. Za preucitev pomembnejsih in najpogosteje pojavljajocih se SO in SD smo analizirali letne zapisnike o zdravstvenih pregledih iz 18 gozdnih drevesnic v obdobju 1997-2018. Rezultati so pokazali, da so poskodbe v 68 % zabeleženih primerov posledica delovanja patogenih gliv, v 29 % primerih žuželk ter v 1,1 % abiotskih dejavnikov. Poskodbe so bile zabeležene na 45 razlicnih rodovih drevesnih in grmovnih vrst, in sicer najveckrat na rodovih Quercus (24,1 %) in Pinus (17,5 %), najpogostejse poskodbe so bile na listih oziroma iglicah (64,0 %). Najpogosteje beležene bolezni so bile pepelovke (Erysiphe sp.), najvec razlicnih SO in SD pa se je pojavljalo na borih (Pinus sp.). Poskodovanost sadik je bila obicajno nizka (do 10 %), vendar je mocno variirala med leti. Za pridelovanje kakovostnih in zdravih sadik je kljucen celosten pristop pri varstvu in vzgoji sadik.\",\"PeriodicalId\":7188,\"journal\":{\"name\":\"Acta Silvae et Ligni\",\"volume\":null,\"pages\":null},\"PeriodicalIF\":0.3000,\"publicationDate\":\"2019-01-01\",\"publicationTypes\":\"Journal Article\",\"fieldsOfStudy\":null,\"isOpenAccess\":false,\"openAccessPdf\":\"\",\"citationCount\":\"0\",\"resultStr\":null,\"platform\":\"Semanticscholar\",\"paperid\":null,\"PeriodicalName\":\"Acta Silvae et Ligni\",\"FirstCategoryId\":\"1085\",\"ListUrlMain\":\"https://doi.org/10.20315/asetl.120.4\",\"RegionNum\":0,\"RegionCategory\":null,\"ArticlePicture\":[],\"TitleCN\":null,\"AbstractTextCN\":null,\"PMCID\":null,\"EPubDate\":\"\",\"PubModel\":\"\",\"JCR\":\"Q4\",\"JCRName\":\"FORESTRY\",\"Score\":null,\"Total\":0}","platform":"Semanticscholar","paperid":null,"PeriodicalName":"Acta Silvae et Ligni","FirstCategoryId":"1085","ListUrlMain":"https://doi.org/10.20315/asetl.120.4","RegionNum":0,"RegionCategory":null,"ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":null,"EPubDate":"","PubModel":"","JCR":"Q4","JCRName":"FORESTRY","Score":null,"Total":0}
Škodljivi organizmi in škodljivi dejavniki na sadikah gozdnega drevja v obdobju 1997-2018
Skodljivi organizmi (SO) in abiotski skodljivi dejavniki (SD) na sadikah gozdnega drevja v gozdnih drevesnicah resno otežujejo vzgojo zdravih in kakovostnih sadik. Za preucitev pomembnejsih in najpogosteje pojavljajocih se SO in SD smo analizirali letne zapisnike o zdravstvenih pregledih iz 18 gozdnih drevesnic v obdobju 1997-2018. Rezultati so pokazali, da so poskodbe v 68 % zabeleženih primerov posledica delovanja patogenih gliv, v 29 % primerih žuželk ter v 1,1 % abiotskih dejavnikov. Poskodbe so bile zabeležene na 45 razlicnih rodovih drevesnih in grmovnih vrst, in sicer najveckrat na rodovih Quercus (24,1 %) in Pinus (17,5 %), najpogostejse poskodbe so bile na listih oziroma iglicah (64,0 %). Najpogosteje beležene bolezni so bile pepelovke (Erysiphe sp.), najvec razlicnih SO in SD pa se je pojavljalo na borih (Pinus sp.). Poskodovanost sadik je bila obicajno nizka (do 10 %), vendar je mocno variirala med leti. Za pridelovanje kakovostnih in zdravih sadik je kljucen celosten pristop pri varstvu in vzgoji sadik.