,,Jedan tip imeničkih složenica u kajkavskome književnom jeziku

Prispevek je tematsko vezan na en tip samostalniskih zloženk v kajkavskem knjižnem jeziku, standardiziranem idiomu, ki je imel vlogo knjižnega jezika na obmocju severozahodne Hrvaske v obdobju od 16. stoletja do 30-ih let 19. stoletja in oblikovanja hrvaskega standardnega jezika na stokavski osnovi. Iz doslej objavljenih zvezkov Rjecnika hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika in kartoteke Instituta za hrvaski jezik in jezikoslovje je izpisan korpus 300 samostalniskih zloženk, ki imajo na prvem mestu samostalnisko, na drugem mestu pa glagolsko sestavino in so nastale z medponsko-priponsko tvorbo. V prispevku je analizirana njihova struktura, dodan pa je tudi abecedni popis pripon, aktivnih pri njihovi tvorbi. Ker je zlaganje opredeljeno kot redek tvorbeni postopek slovanskih jezikov, so v prispevku obravnavani tudi vzroki za njihovo stevilcnost v kajkavskem knjižnem jeziku. Z namenom ugotoviti, ali gre za hapakse posameznih avtorjev in leksikografov, so analizirani viri, v katerih so prisotni, in njihova potrditev. Izpostavljena je tudi možnost, da je bil povod za njihov nastanek kalkiranje latinskih in nemskih modelov.