Nastajanje in struktura lesa in floema pri navadni smreki

Baze podatkov o nastajanju lesa in floema so pomembne za razumevanje vpliva podnebnih sprememb in izrednih vremenskih dogodkov na vrstno sestavo, vitalnost dreves, produkcijo ter kakovost lesa v slovenskih gozdovih. V tem članku predstavljamo najnovejše rezultate o debelinski rasti navadne smreke (Picea abies (L.) Karst.) z dveh rastišč v Sloveniji, na Panški reki (PAN – 400 m n. v.) in Menini planini (MEN – 1200 m n. v.) v letih 2009–2011. Poudarek je bil na sezonski dinamiki nastajanja ranega in kasnega lesa ter ranega in kasnega floema. Ugotovili smo, da rastiščne razmere v veliki meri vplivajo na sezonsko dinamiko nastajanja lesa in floema, kar se odraža v širini in strukturi prirastkov. Na višje ležečem rastišču MEN je bila rastna sezona približno mesec dni krajša (dolga slabe 4 mesece), posledično so bili letni prirastki ožji, in sicer v lesu za 39 % in v floemu za 15 %. Na MEN smo prehod iz ranega v kasni les v povprečju opazili le teden dni kasneje kot na PAN, medtem ko je prehod iz ranega v kasni floem nastopil v poprečju 20 dni kasneje. Informacije o vplivu rastiščnih razmer na debelinsko rast smreke in kakovost lesa so pomembne za vse deležnike v gozdno-lesni verigi, saj so lahko v pomoč pri sprejemanju ustreznih ukrepov upravljanja za prilagoditev spremenjenim razmeram.