{"title":"政策，它将是什么：学科的地位和视角","authors":"Žiga Vodovnik","doi":"10.51936/10.51936/tip.59.posebnastevilka1.294-310","DOIUrl":null,"url":null,"abstract":"Povzetek. Članek naslavlja dileme in izzive, s katerimi se\nsrečuje politična znanost na začetku 21. stoletja. Posebna\npozornost je namenjena razumevanju države in demokracije, pri čemer članek v prvem delu problematizira prevladujoče geografske razlage države v politični znanosti,\nki jo še vedno omejujejo ali celo opredeljujejo zgolj kot geografsko razmejeno in nespremenljivo ozemlje. Opozorimo\nna izgubo analitične ostrine v tovrstnih obravnavah\ndržave, saj povsem spregledajo procese redefiniranja in\nredistribuiranja države, ter s tem na procese njene de-/\nreteritorizacije in prostorskega prestrukturiranja, ko se je\ndržava prisiljena prilagajati gospodarski dinamiki in ne\nveč nasprotno. Pogosto nereflektirana nevarnost »teritorialne pasti« v obravnavah države pa je hkratno zamejevanje kronotopa za razumevanje in raziskovanje demokracije. Članek tako v drugem delu analizira glavne teorije\ndemokracije in identificira njihove omejitve. Ugotavlja, da\nna prvi pogled heterogene in medsebojno izključujoče se\nobravnave povezuje podoben sentiment – politična agorafobija, prav tako pa zmotno enačenje demokracije z\nvladavino ljudstva, ki se realizira skozi državotvorne projekte. Na podlagi aktualnih pristopov v raziskovanju države in demokracije članek v zadnjem delu predlaga nove\n(meta)teoretske, epistemološke in metodološke pristope v\npolitološkem raziskovanju.\nKljučni pojmi: politologija, država, demokracija, teorija,\nmetodologija","PeriodicalId":44389,"journal":{"name":"TEORIJA IN PRAKSA","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.2000,"publicationDate":"2022-06-10","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":"0","resultStr":"{\"title\":\"POLITOLOGIJA, KAKRŠNA ŠE BO: STANJE IN PERSPEKTIVE DISCIPLINE\",\"authors\":\"Žiga Vodovnik\",\"doi\":\"10.51936/10.51936/tip.59.posebnastevilka1.294-310\",\"DOIUrl\":null,\"url\":null,\"abstract\":\"Povzetek. Članek naslavlja dileme in izzive, s katerimi se\\nsrečuje politična znanost na začetku 21. stoletja. Posebna\\npozornost je namenjena razumevanju države in demokracije, pri čemer članek v prvem delu problematizira prevladujoče geografske razlage države v politični znanosti,\\nki jo še vedno omejujejo ali celo opredeljujejo zgolj kot geografsko razmejeno in nespremenljivo ozemlje. Opozorimo\\nna izgubo analitične ostrine v tovrstnih obravnavah\\ndržave, saj povsem spregledajo procese redefiniranja in\\nredistribuiranja države, ter s tem na procese njene de-/\\nreteritorizacije in prostorskega prestrukturiranja, ko se je\\ndržava prisiljena prilagajati gospodarski dinamiki in ne\\nveč nasprotno. Pogosto nereflektirana nevarnost »teritorialne pasti« v obravnavah države pa je hkratno zamejevanje kronotopa za razumevanje in raziskovanje demokracije. Članek tako v drugem delu analizira glavne teorije\\ndemokracije in identificira njihove omejitve. Ugotavlja, da\\nna prvi pogled heterogene in medsebojno izključujoče se\\nobravnave povezuje podoben sentiment – politična agorafobija, prav tako pa zmotno enačenje demokracije z\\nvladavino ljudstva, ki se realizira skozi državotvorne projekte. Na podlagi aktualnih pristopov v raziskovanju države in demokracije članek v zadnjem delu predlaga nove\\n(meta)teoretske, epistemološke in metodološke pristope v\\npolitološkem raziskovanju.\\nKljučni pojmi: politologija, država, demokracija, teorija,\\nmetodologija\",\"PeriodicalId\":44389,\"journal\":{\"name\":\"TEORIJA IN PRAKSA\",\"volume\":null,\"pages\":null},\"PeriodicalIF\":0.2000,\"publicationDate\":\"2022-06-10\",\"publicationTypes\":\"Journal Article\",\"fieldsOfStudy\":null,\"isOpenAccess\":false,\"openAccessPdf\":\"\",\"citationCount\":\"0\",\"resultStr\":null,\"platform\":\"Semanticscholar\",\"paperid\":null,\"PeriodicalName\":\"TEORIJA IN PRAKSA\",\"FirstCategoryId\":\"1085\",\"ListUrlMain\":\"https://doi.org/10.51936/10.51936/tip.59.posebnastevilka1.294-310\",\"RegionNum\":0,\"RegionCategory\":null,\"ArticlePicture\":[],\"TitleCN\":null,\"AbstractTextCN\":null,\"PMCID\":null,\"EPubDate\":\"\",\"PubModel\":\"\",\"JCR\":\"Q4\",\"JCRName\":\"SOCIAL SCIENCES, INTERDISCIPLINARY\",\"Score\":null,\"Total\":0}","platform":"Semanticscholar","paperid":null,"PeriodicalName":"TEORIJA IN PRAKSA","FirstCategoryId":"1085","ListUrlMain":"https://doi.org/10.51936/10.51936/tip.59.posebnastevilka1.294-310","RegionNum":0,"RegionCategory":null,"ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":null,"EPubDate":"","PubModel":"","JCR":"Q4","JCRName":"SOCIAL SCIENCES, INTERDISCIPLINARY","Score":null,"Total":0}
POLITOLOGIJA, KAKRŠNA ŠE BO: STANJE IN PERSPEKTIVE DISCIPLINE
Povzetek. Članek naslavlja dileme in izzive, s katerimi se
srečuje politična znanost na začetku 21. stoletja. Posebna
pozornost je namenjena razumevanju države in demokracije, pri čemer članek v prvem delu problematizira prevladujoče geografske razlage države v politični znanosti,
ki jo še vedno omejujejo ali celo opredeljujejo zgolj kot geografsko razmejeno in nespremenljivo ozemlje. Opozorimo
na izgubo analitične ostrine v tovrstnih obravnavah
države, saj povsem spregledajo procese redefiniranja in
redistribuiranja države, ter s tem na procese njene de-/
reteritorizacije in prostorskega prestrukturiranja, ko se je
država prisiljena prilagajati gospodarski dinamiki in ne
več nasprotno. Pogosto nereflektirana nevarnost »teritorialne pasti« v obravnavah države pa je hkratno zamejevanje kronotopa za razumevanje in raziskovanje demokracije. Članek tako v drugem delu analizira glavne teorije
demokracije in identificira njihove omejitve. Ugotavlja, da
na prvi pogled heterogene in medsebojno izključujoče se
obravnave povezuje podoben sentiment – politična agorafobija, prav tako pa zmotno enačenje demokracije z
vladavino ljudstva, ki se realizira skozi državotvorne projekte. Na podlagi aktualnih pristopov v raziskovanju države in demokracije članek v zadnjem delu predlaga nove
(meta)teoretske, epistemološke in metodološke pristope v
politološkem raziskovanju.
Ključni pojmi: politologija, država, demokracija, teorija,
metodologija
求助内容：
应助结果提醒方式：
京公网安备 11010802042870号
