{"title":"文学舞台和阅读表演","authors":"Barbara Orel","doi":"10.51937/amfiteater-2023-1/146-158","DOIUrl":null,"url":null,"abstract":"Leta 2005 je skupina dramatikov in dramaturgov na pobudo dramatičarke Simone Semenič in v tesnem sodelovanju s teoretikom uprizoritvenih umetnosti Rokom Vevarjem v okviru Gledališča Glej osnovala PreGlej. Skupina se je ukvarjala s problematiko dramskega pisanja in v nekaj letih vzpostavila platformo za ustvarjanje, razvoj in mednarodno izmenjavo dramskih pisav. Njihovo delo je bilo zavezano vzpostavitvi samih pogojev za ustvarjanje dramskih besedil. S tem namenom so uporabili formo bralne uprizoritve – ne le kot javno predstavitev drame, temveč kot metodo za razvijanje drame, ki prinaša dramo kot delo v nastajanju. Članek pokaže, da ima tovrstna praksa dramskega pisanja na slovenskih odrih svoje predhodnike v eksperimentalnih gledaliških praksah šestdesetih in sedemdesetih let 20. stoletja (v izvedbi neoavantgardnih skupin pesnikov 441/442/443, Nomenklatura in LKB – Literarni klub Branik ter v nastopih pisateljev, ki so predstavljali svoja literarna dela v Pekarni). Pesniki in pisatelji so uprizarjali svoja dela, ki prvenstveno niso bila namenjena uprizarjanju, pri tem pa ustvarili teatralne oblike pisanja za oder, s katerimi so izstopali tako iz konvencij dramskega ustvarjanja kakor tudi iz tradicije gledališča. Uprizarjanje literature in bralne uprizoritve so obravnavane v kontekstu uprizoritvenega pisanja, ki označuje raznovrstna razmerja med pisavo in uprizoritvijo, pri tem pa se osredotoča na proces pisanja kot uprizoritvenega dejanja.","PeriodicalId":34446,"journal":{"name":"Amfiteater","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0000,"publicationDate":"2023-06-30","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":"0","resultStr":"{\"title\":\"Uprizarjanje literature in bralne uprizoritve\",\"authors\":\"Barbara Orel\",\"doi\":\"10.51937/amfiteater-2023-1/146-158\",\"DOIUrl\":null,\"url\":null,\"abstract\":\"Leta 2005 je skupina dramatikov in dramaturgov na pobudo dramatičarke Simone Semenič in v tesnem sodelovanju s teoretikom uprizoritvenih umetnosti Rokom Vevarjem v okviru Gledališča Glej osnovala PreGlej. Skupina se je ukvarjala s problematiko dramskega pisanja in v nekaj letih vzpostavila platformo za ustvarjanje, razvoj in mednarodno izmenjavo dramskih pisav. Njihovo delo je bilo zavezano vzpostavitvi samih pogojev za ustvarjanje dramskih besedil. S tem namenom so uporabili formo bralne uprizoritve – ne le kot javno predstavitev drame, temveč kot metodo za razvijanje drame, ki prinaša dramo kot delo v nastajanju. Članek pokaže, da ima tovrstna praksa dramskega pisanja na slovenskih odrih svoje predhodnike v eksperimentalnih gledaliških praksah šestdesetih in sedemdesetih let 20. stoletja (v izvedbi neoavantgardnih skupin pesnikov 441/442/443, Nomenklatura in LKB – Literarni klub Branik ter v nastopih pisateljev, ki so predstavljali svoja literarna dela v Pekarni). Pesniki in pisatelji so uprizarjali svoja dela, ki prvenstveno niso bila namenjena uprizarjanju, pri tem pa ustvarili teatralne oblike pisanja za oder, s katerimi so izstopali tako iz konvencij dramskega ustvarjanja kakor tudi iz tradicije gledališča. Uprizarjanje literature in bralne uprizoritve so obravnavane v kontekstu uprizoritvenega pisanja, ki označuje raznovrstna razmerja med pisavo in uprizoritvijo, pri tem pa se osredotoča na proces pisanja kot uprizoritvenega dejanja.\",\"PeriodicalId\":34446,\"journal\":{\"name\":\"Amfiteater\",\"volume\":\" \",\"pages\":\"\"},\"PeriodicalIF\":0.0000,\"publicationDate\":\"2023-06-30\",\"publicationTypes\":\"Journal Article\",\"fieldsOfStudy\":null,\"isOpenAccess\":false,\"openAccessPdf\":\"\",\"citationCount\":\"0\",\"resultStr\":null,\"platform\":\"Semanticscholar\",\"paperid\":null,\"PeriodicalName\":\"Amfiteater\",\"FirstCategoryId\":\"1085\",\"ListUrlMain\":\"https://doi.org/10.51937/amfiteater-2023-1/146-158\",\"RegionNum\":0,\"RegionCategory\":null,\"ArticlePicture\":[],\"TitleCN\":null,\"AbstractTextCN\":null,\"PMCID\":null,\"EPubDate\":\"\",\"PubModel\":\"\",\"JCR\":\"Q4\",\"JCRName\":\"Arts and Humanities\",\"Score\":null,\"Total\":0}","platform":"Semanticscholar","paperid":null,"PeriodicalName":"Amfiteater","FirstCategoryId":"1085","ListUrlMain":"https://doi.org/10.51937/amfiteater-2023-1/146-158","RegionNum":0,"RegionCategory":null,"ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":null,"EPubDate":"","PubModel":"","JCR":"Q4","JCRName":"Arts and Humanities","Score":null,"Total":0}
Leta 2005 je skupina dramatikov in dramaturgov na pobudo dramatičarke Simone Semenič in v tesnem sodelovanju s teoretikom uprizoritvenih umetnosti Rokom Vevarjem v okviru Gledališča Glej osnovala PreGlej. Skupina se je ukvarjala s problematiko dramskega pisanja in v nekaj letih vzpostavila platformo za ustvarjanje, razvoj in mednarodno izmenjavo dramskih pisav. Njihovo delo je bilo zavezano vzpostavitvi samih pogojev za ustvarjanje dramskih besedil. S tem namenom so uporabili formo bralne uprizoritve – ne le kot javno predstavitev drame, temveč kot metodo za razvijanje drame, ki prinaša dramo kot delo v nastajanju. Članek pokaže, da ima tovrstna praksa dramskega pisanja na slovenskih odrih svoje predhodnike v eksperimentalnih gledaliških praksah šestdesetih in sedemdesetih let 20. stoletja (v izvedbi neoavantgardnih skupin pesnikov 441/442/443, Nomenklatura in LKB – Literarni klub Branik ter v nastopih pisateljev, ki so predstavljali svoja literarna dela v Pekarni). Pesniki in pisatelji so uprizarjali svoja dela, ki prvenstveno niso bila namenjena uprizarjanju, pri tem pa ustvarili teatralne oblike pisanja za oder, s katerimi so izstopali tako iz konvencij dramskega ustvarjanja kakor tudi iz tradicije gledališča. Uprizarjanje literature in bralne uprizoritve so obravnavane v kontekstu uprizoritvenega pisanja, ki označuje raznovrstna razmerja med pisavo in uprizoritvijo, pri tem pa se osredotoča na proces pisanja kot uprizoritvenega dejanja.